Česa nas Wikipedia lahko nauči o optimizaciji?

Na kratko: pomembnosti vsebine in avtoritete.

Na dolgo: zadnjič sem že zapisal, da nam dober položaj na lestvicah rezultatov iskanj prinaša zmes relevantnosti in priljubljenosti. Sedaj bom na primerih še razložil, kako je to izkoristila Wikipedia in kaj se lahko naučimo od te priljubljene spletne enciklopedije.

wikipedia-in-optimizacija

Največja privlačnost Wikipedije je gotovo vsebina. Je informativna, včasih že kar izčrpna, a ničesar ne prodaja. Bralcem je to všeč in radi jo navajajo v svojih blogih, na forumih, celo v diplomskih in drugih strokovnih delih se sklicujejo nanjo. Ker je na spletu priljubljenost enaka avtoriteti, se pravzaprav nihče ne ozira več kaj prida na strokovnost, ki je pri tej enciklopediji žal še vedno kar pogosto zmanjka.

Se pravi – kljub napakam praviloma zaseda najvišja mesta pri vseh iskanjih, kjer Gugl in tovarišija pričakujejo odgovor v obliki informacij, ne v obliki blaga ali storitev. Pri informacijah, četudi površnih, pomanjkljivih, napačnih ali preprosto prepisanih iz drugih virov (ki so lahko bistveno podrobnejši ali pa prav tako napačni, vendar praviloma ne tako priljubljeni), je Wikipedia prva izbira in večini uporabnikov njene informacije povsem zadoščajo.

Druga prednost Wikipedie je njena odprta zasnova. Praktično vsak lahko kaj dopiše vanjo in osnovna ideja (da bi bilo sčasoma vse manj napak in vse več informacij) je v praksi kar dobro zaživela. Ker pa naj bi bile informacije podprte tudi s citati in povezavami, je postala Wikipedia sčasoma čudovit vir informacij tudi za iskalnike. Njen sistem internega linkanja je skoraj popoln.

Vsaka vsebina namreč lahko vsebuje na kupe povezav na druge vsebine, ki so včasih zelo, drugič pa le od daleč relevantne. Kak star SEO mojster bi seveda takoj zamomljal, da to ni v redu, ker je idealen link le en (tako se prenese največ avtoritete) in ta mora biti seveda čim bolj relevanten, a dejansko je tak sistem najbolj ‘naraven’.

Saj še vemo, kakšni so naravni linki, kajne?

Povprečen bloger namreč linka, kar mu ravno pade, ne ukvarja se s keywordi in relevantnostjo. Včasih ima linkov celo morje, včasih niti enega, nekatere vsebine linka kar naprej, nekaterih nikoli, skozi množico blogerjev (govorimo o stotinah milijonov, lepo prosim), pa se seveda statistično lepo pokaže, katere vsebine so najbolj priljubljene (ne najboljše, ampak najbolj priljubljene).

In ker so povprečneži zanimiva ciljna skupina, iz povprečij nato izhajajo vsi naslednji rezultati.

Naslednja prednost Wikipedie je seznam referenc na koncu. To ji daje videz strokovnega gradiva, ob katerem le redko kdo pomisli, da je morda prebrano vsebino s copy pastanjem pravzaprav morda postavil najstnik s petimi minutami odvečnega časa in zahvaljujoč silni avtoriteti te spletne strani gladko povozil nekaj let strokovnega dela še tako vrhunskega znanstvenika. Ker so v preteklosti med reference radi vtaknili svoje strani tudi SEO servisi, je Wikipedia na vse izhode, ki kažejo izven njenih strani, prilepila zloglasno oznako nofollow.

Da ta rešitev ni vedno idealna, je seveda svoja zgodba, a o tem prihodnjič.

Naj samo še povzamem skrivnosti Wikipedijinega uspeha:

1. dobra vsebina,

2. veliko vsebine,

3. nenehno sveža (nova in popravljena) vsebina,

4. ničesar ne prodaja,

5. ravno prav kaotično interno linkanje, ki odlično pretaka avtoriteto znotraj milijonov njenih strani,

6. koristne povezave na druga (relevantna) spletna mesta,

7. priljubljenost pri širokih ljudskih množicah, ki jo brez zadržkov linkajo.

Naslednjič pa, kot sem že omenil, nekaj napak Wikipedije, ki se jim pri naših spletnih straneh zlahka izognemo.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !