Kaj se lahko naučimo iz Wikipedijinih napak

Na kratko: izkoristimo svoja močna področja in premagujmo tekmece, kjer so oni šibki.

Na dolgo: Wikipedija ima zanimiv model delovanja, ki pa ga je treba, kot vsak model, občasno prilagoditi, sicer sistem začne delovati zaradi sebe, ne več zaradi svojih uporabnikov.

Wikipedia ima kopico problemov

Naštel bom le nekaj težav Wikipedije, ki je v zadnjih letih postala vrhunska referenca, ki sicer ponuja kopico uporabnih podatkov, a si naziva reference v mnogih primerih ne zasluži.

1. Vsak lahko prispeva. Teoretično lahko piše o vsaki tematiki, če pa pri že napisanem članku odkrije napako, jo lahko tudi popravi. V praksi to izzveni tako, da članke pišejo tisti, ki imajo čas, ali pa jih morajo (na primer študentje na nekaterih fakultetah). ‘Imeti čas’ žal ne pomeni tudi ‘imeti znanje’, ‘biti študent’ pa prav tako ne pomeni, da je znanje o določeni tematiki osvojeno.

Tako lahko milijoni uporabnikov potrdijo, da so v kakšnem članku odkrili napako, jo poskusili popraviti, nato pa je urednik (običajno kar avtor članka) popravek preprosto prečrtal in popravil stanje nazaj na sebi ljubšo – napačno verzijo. Anonimnost, za katero se lahko avtorji / uredniki skrivajo na spletu, je podobna anonimnosti v avtomobilu. Ljudji, ki so sicer čisto v redu, v določenih situacijah pokažejo svoje najslabše lastnosti (pomislite le na pljuvače, ki se napenjajo na različnih forumih ali komentirajo dnevne novice) in žal imajo takšni ljudje v Wikipedijinem okolju ogromno moč, zaradi katere se bodo strokovnjaki pri zdravi pameti vedno umaknili ‘ljubiteljem’ s polovičarskim znanjem in veliko prostega časa.

Številne informacije na Wikipediji so na hitro prepisane iz nezanesljivih spletnih virov. Sodobne generacije imajo s knjižnicami vse pogosteje le izkušnjo informacijskega pulta, kjer naročijo obvezno čtivo (če to slučajno še ni na voljo v zgoščeni, izpitnim vprašanjem prilagojeni obliki) in knjige na policah niti ne znajo več poiskati. Poleg tega je njeno strukturo mogoče izkoristiti tudi za različne obešnjaške šale, ki lahko ob ustrezno dolgem ‘življenju’ preskočijo na tisoče portalov in tako postanejo resnica (saj vendar povsod tako piše). Tule je na primer zanimiva spletna stran, ki ponuja seznam nekaterih takšnih uspešnic:

http://www.pcworld.com/article/170874/The_15_Biggest_Wikipedia_Blunders.html

2. Trend kaže navzdol. Kljub obilici informacij, ki jih nenehno pridobivamo, k rasti Wikipedije prispeva vsak dan manj ljudi. Eden glavnih razlogov za takšno stanje je opisan v prvi točki, prištejem pa lahko še togo strukturo, neprijazen vmesnik za urejanje (tudi če se naučiš blogati ali sodelovati na forumih, se moraš tu učiti še enkrat) in pomanjkanje motivacije za enakomernejše razvijanje Wikipedije. Medtem, ko je o najnovejših računalniških igricah na voljo ogromno informacij, se podatki o zgodovinskih dogodkih, ki so sicer dostopni in preverljivi v vsaki knjižnici, na Wikipedijo le počasi pretakajo.

Ko se nekdo le loti nekega področja, na primer pravljice, je to znanje površno in pristransko, podatki, ki jih ta priljubljena enciklopedija ponuja, se na primer preveč zanašajo na Bettelheimovo knjigo Rabe čudežnega, čeprav ima ta kopico napak (a je zaradi različnih razlogov na seznamu obveznega čtiva za začetnike in Wikipedijo delajo prav ti – začetniki). Da bi nekega dne v slovenski Wikipediji prebral kaj o vse močnejši in vse bolje podprti teoriji, ki trdi, da pravljice dejansko ne izhajajo iz ljudskega slovstva, ampak so v ljudsko izročilo vstopile iz avtorskih del (množice se namreč povsod po svetu učijo ravno obratno), pa bom v svojem življenju najbrž težko doživel.

3. Kljub nenehnemu ponavljanju o demokraciji, so na Wikipediji nekateri bolj enaki od ostalih. Ko nas približno trikrat mesečno ob obisku najbolj priljubljene spletne enciklopedije (in petega najbolj priljubljenega mesta na spletu) pričaka prošnja za donacijo, lahko vsakič izvemo, da potrebujejo denar za računalniške (nujno) in odvetniške storitve (pametno). Logično je, da moramo plačati ekipo znalcev, ki ponujajo nekaj, česar drugi ne znajo. Sistemski vzdrževalci in specialisti avtorskega prava so seveda prav to. Toda ali ni tudi avtor članka strokovnjak, ki bi si za svoje delo zaslužil pošteno plačilo? V čem se pravzaprav interpretacija primera Bridgeman proti Corelu (avtorske pravice – odvetniki) razlikuje od dobrega članka o bozonih (kvantna mehanika – fizikalni kemiki)?

Seveda bi se dalo avtorjem nekaj kompenzacije ponuditi tudi v obliki avtoritete, ki si jo s članki lahko zgradijo. Vendar bi v tem primeru morali uvesti vsaj dve spremembi:

- Nič več anonimnosti. To je dobro, ker bi se mnogi prenapeteži potuhnili in nehali težiti ljudem, ki o določenih zadevah vedo več od njih, ali pa imajo vsaj malce drugačno mnenje (ker – enciklopedija gor ali dol – številne resnice imajo več kot en obraz in s tem ni nič narobe). To pa je tudi slabo, saj se mnogi ljudje nočejo izpostavljati. Verjetno je vsak aktiven uporabnik spleta že naletel na osebo, ki si je v resničnem življenju ne bi želel srečati. Takšen korak bi Wikipediji prinesel ogromno kakovosti na račun velike izgube pri količini. Vodstvo se je po mojem že zdavnaj odločilo, v katero smer bodo šli.

- Vsaj nekatere povezave bi se morale pretvoriti v dofollow. Tako bi najuspešnejši (no, to je relativno, verjetno bi bilo bolje, če bi rekel najbolj priljubljeni) avtorji lahko prek Wikipedije promovirali svoj blog, forum ali spletno stran. Seveda bi se takoj pojavile zlorabe, plačane povezave, fiktivni profili in tako naprej, to pa za seboj potegne nujnost drugačnega nadzora, kar je jasno spet povezano s stroški in drugimi ovirami. Wikipedijina odločitev za nofollow na vsa ‘zunanja’ mesta naravnost kriči: “Nisem spsooben nadzirati svojih linkov!” in to je pravzaprav v tem primeru čista resnica.

Pa pustimo Wikipedijo in pomislimo, kako lahko izognemo njenim težavam na svojih spletnih mestih (ali v resničnem življenju).

1.  Sodelujemo z ljudmi, ki imajo kaj prispevati. Če imamo informacijski portal, povabimo k sodelovanju ljudi, ki o določenih področjih nekaj vedo, ne kogarkoli. Preden kaj napišejo, naj se izkažejo z referencami, ne z bonusi v virtualnih svetovih domišljijskih iger.

2.  Naj bo trend navzgor. Širimo svoja spletna mesta glede na uspešnost svojih vsebin. Če imamo zanimive članke o otrocih, dodajajmo še več člankov o otrocih in povabimo še več strokovnjakov s področij, ki so že dosegla nekaj avtoritete. Dodajmo forum, povežimo se z avtoriteto iz ‘resničnega’ sveta. Posodabljajmo uporabniški vmesnik, da bo preprost in učinkovit tako za avtorje kot za obiskovalce. Imejmo odprto možnost komentiranja, kjer lahko sprejmemo kakšno uporabno kritiko (in ne domišljajmo si, da ne bo 90 odstotkov kritik neuporabnih, med njimi pa tudi žaljive, zapomnimo si le, da informacije ponujamo ljudem, ki jih potrebujejo).

3. Vedno mislimo najprej na uporabnike in šele potem na sistem, ne obratno. Ponudimo neko spodobno nadomestilo svojim avtorjem. Če ne v obliki denarja, pa vsaj avtoritete. Ko na primer povabimo k sodelovanju znanega popotnika, naj bo v njegov podpis vključena tudi povezava na njegov popotniški blog. In ta povezava naj bo dofollow, saj s tem zastavimo svojo avtoriteto za njegovo. Na veljavi dane besede pa konec koncev temelji vsak uspešen poslovni model.

Prihodnjič pa morda nekaj besed o uspešnih spletnih mestih, za katera še niste slišali, pa so prav tako odprta kot Wikipedia, a avtorjem za razliko od Wikipedije prinašajo nekaj avtoritete ali celo zaslužka.

  • Share/Bookmark

Tags:

En odgovor to “Kaj se lahko naučimo iz Wikipedijinih napak”

  1. [...] Pisanje besedil za splet Kako narediš, da te najdejo na spletu « Kaj se lahko naučimo iz Wikipedijinih napak [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !