Arhiv za ‘ ključne besede’ Kategorija

Kako preveriti pozicije svojih spletnih strani?

Nedelja, Maj 26th, 2013

1. Na kratko: z iskalniki in zrnom soli.

2. Na dolgo: potrudil se bom, da ne bom zašel v preveč tehnične podrobnosti.

seo optimizacija

Spletne strani nenehno dirkajo

Ko postavimo svojo prvo spletno stran, nas seveda zanima, ali jo sploh kdo bere. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi pripomočki in ob tem prav kmalu ugotovimo, da nam promet prinašajo nekatera iskanja, druga pa ne.

Prejšnjič sem se razpisal o uporabi statistike za izboljšanje naših spletnih strani, tako po vsebinski plati (ponudimo odgovore na vprašanja, ki jih naši obiskovalci dejansko postavljajo), kot finančni plati (več obiska pomeni večjo verjetnost, da s svojo spletno stranjo tudi dejansko kaj zaslužimo).

No, pa denimo, da nam promet prinaša besedna zveza ‘pisanje besedil’. Vtipkajmo besedici v okence iskalnika in poglejmo, kje smo. Ker nam ta besedna zveza očitno že prinaša obisk, smo verjetno nekje pri vrhu, saj le redko kateri uporabnik obiskuje strani, ki se znajdejo na drugi ali slabši strani zadetkov.

Pravzaprav zelo neradi kliknejo že karkoli, kar je v drugi polovici prve strani.

No, tale spletni naslov je za besedno zvezo pisanje besedil na četrtem mestu v Guglu. Ker za to besedno zvezo niti ne tekmujem, je to kar dober dosežek (in dokaz, da se tudi drugi kaj prida ne trudijo, saj so tarife za tovrsten posel resnično borne).

Je pa zanimivo še nekaj. Če bi za pisanje besedil intenzivno tekmoval, bi to verjetno večkrat vtipkal v iskalnik. Verjetno bi tudi kak zadetek kliknil. Preverjal bi konkurenco, si morda kak naslov shranil v zaznamke ali ga imel dalj časa odprtega v katerem od oken brskalnika.

Čez nekaj časa (po mojih izkušnjah je to zelo hitro), bi se moj dosežek za ciljano besedno zvezo morda prebil s četrtega na prvo mesto, saj bi iskalnik in brskalnik, prišla do zaključka, da je to med ponujenemi rezultati za pisanje besedil pač najboljši zadetek (saj ga vendar nenehno obiskujem).

Razlog za tak zaključek je v takoimenovani personalizaciji iskanja. V preveč podrobnosti ne bom šel (sem obljubil že zgoraj), a iskalniki in brskalniki budno spremljajo naše obnašanje med iskanjem in se mu prilagajajo, da bi nam (tako uradno) omogočili čim boljšo uporabniško izkušnjo (beri: ponudili čim več zanimivih reklam, ki bi jih pridno poklikali).

Kako torej poskrbeti, da dobimo pravi, recimo mu, univerzalni rezultat, ne takega, ki se iskalnikom zdi najboljši za nas?

Obstaja več načinov:

1. Uporaba /pws=0 parametra

2. Uporaba incognito nastavitev v brskalniku

3. Uporaba povsem novega brskalnika, s katerim nismo še ničesar iskali, predvsem pa prek njega ničesar kliknili

4. Uporaba proxyjev (spet ne smem v podrobnosti, ampak gre za to, da se delamo, ko da iščemo z nekega drugega računalnika, se pravi s povsem drugega naslova)

itd.

Žal nobena od naštetih metod ni idealna, poleg tega pa so precej neuporabne za primere, ko so naše pozicije relativno slabe. Pogosto namreč poskušamo ugotoviti naše položaje za ciljane besedne zveze še preden se prebijemo na prvo stran. Promet za nekoga, ki je na 17. mestu ali 87. mestu, je seveda obakrat enak nič, pa vendar nam podatek, da se po lestvici prebijamo navzgor lahko veliko pomeni.

Se pravi, da bi potrebovali način, kako odkriti svoj položaj s čim manj prilagajanja našemu siceršnjemu obnašanju na spletu, pa še čim hitreje poiskali pozicije, tudi če so bolj v ozadju.

Jaz uporabljam dva brezplačna pripomočka in oba lahko priporočim kot dokaj zanesljiva.

Enega moramo instalirati:

http://www.link-assistant.com/rank-tracker/

in drugi je on-line:

http://www.seoserp.com/web_tools/google_top_1000_serps_checker.asp/

Oba sta mi všeč, prvi pa je po mojem vendarle boljši, ker lahko vanj hkrati vstavimo več besednih zvez, za katere ‘tekmujemo’ in jih lahko hkrati preverjamo na številnih iskalnikih po vsem svetu. Da, tudi na Najdiju (kjer trenutnega zmagovalca za pisanje besedil z Gugla najdemo šele na dnu druge strani).

Ker ima tudi drugi naslov svoje prednosti (je že kar na voljo na spletu, nobene instalacije in loadanja nenehno novih verzij), pa tudi vedno je dobro številke malce preverjati, bi predlagal, da si tudi sami poiščete vsaj dva programčka za preverjanje svojih pozicij.

Na spletu je na voljo kar nekaj brezplačnih in prav vsak za doplačilo ponuja še kak bonbonček.

Najdete jih tako, da vtipkate ‘free rank checker’ ali ‘rank tracker’ ali kaj podobnega. Pred uporabo seveda preverite pogoje uporabe, morda še kakšno recenzijo na spletnih forumih, previdnost pač ni nikoli odveč, pa nikar kreditne kartice že prvi dan ven, potem pa – veselo na delo!

In ko se odločimo za tekmo, se moramo lotiti še preverjanja konkurence. O tem v eni prihodnjih objav. Pred tem bi bilo morda dobro vedeti, čemu so sploh namenjeni iskalniki.

Katere načine preverjanja vaših pozicij pa uporabljate vi?

  • Share/Bookmark

Zakaj potrebujemo statistiko na spletni strani?

Torek, Marec 26th, 2013

Na kratko: ker nam je najboljši pokazatelj prometa in z njo lahko nadziramo takoimenovano pozicioniranje (kdaj, kdo, koliko, zakaj in se kaj).

Na dolgo: bom poskusil vseeno biti čim krajši …

Statistika je velika laz

Statistika je velika laz

No, če imamo na primer spletno stran, ki se ukvarja s spletno optimizacijo, nas seveda zanimajo iskalci, ki v iskalnike tipkajo: ’spletna optimizacija’ ali ‘optimizacija spletnih strani’, ali ‘optimizacija za iskalnike’ itd.

Poglejmo, kaj na to reče Google AdWords:

optimizacija spletnih strani … 1.600 iskanj

optimizacija za iskalnike … 170 iskanj

spletna optimizacija … 36 iskanj

Seveda se zdi optimizacija spletnih strani najprivlačnejša in svojo objavo zasnujemo na tem zaporedju besed: naslov, podnaslov(i), v prvi stavek, morda še v zadnjega in nekam vmes, morda ga celo boldamo (ja, to še vedno deluje) in tako naprej.

Ampak zaradi nekega razloga (ker imamo zelo hudo konkurenco za to zaporedje?) nas iskalniki za ciljano zaporedje besed vržejo na trideseto stran rezultatov in z našimi načrti ni nič.

Po drugi plati pa nam vseeno pošiljajo promet. Statistika, čeprav je lahko varljiva, nam jasno nosi promet za besedico ‘pozicioniranje’ (320 lokalnih iskanj). Hja, zdaj moramo le še pogledati, zakaj ji je ta besedica všeč.

Pogled v AdWords pove, da je konkurenca za to besedo nizka. Seveda se to nanaša na plačane reklame, a očitno beseda ni dovolj zanimiva, da bi zanjo veliko ljudi plačevalo. Torej je res morda konkurenca malo manjša.

In res najdemo našo stran na primer na petem mestu.

Super. Bi jo lahko spravili na četrto ali tretje?

V takšnem primeru se lahko tudi opečemo (jaz sem se že), zato bodimo previdni in potrpežljivi.

Oglejmo si stran(i), ki imajo promet na besedico pozicioniranje. Bi stran(i) lahko še malce popravili? Morda dodali kak ljubek podnaslov s to besedico? Ali stavek, kjer ta beseda že je, premaknili s četrtega na prvo ali celo prvo mesto v besedilu? Ali dodali kakšno interno povezavo za ciljano besedico?

Poiščimo kakšno priložnost in jo preizkusimo. Samo eno naenkrat in vzemimo si vsaj nekaj dni, da vidimi, ali deluje ali ne. Ko sem nazadnje napravil napako, sem izgubil ves promet za sprva izbrano besedno zvezo, na novo, boljšo pa ga nisem dobil naslednjih šest mesecev, zato moramo vedeti, da se igramo z ognjem.

Drugi del je off-site optimizacija, se pravi postavljanje linkov z ustreznim anchor textom. Spet postavimo le enega naenkrat in potrpežljivo čakamo. Odkar zunaj lomastijo Pande in Pingvini, so takšni manevri zelo občutljivi.

Bom dodal še eno napako iz lastne izkušnje. Imel sem stran, ki mi je nosila promet na dano zaporedje. Ne le nosila promet, bil sem prvi na Guglu (COM) v res hudi konkurenci prek 11 tisoč strani z natanko istim zaporedjem.

Ampak sem bil požrešen in sem hotel promet še na drugačno, sorodno zaporedje, kjer pa me ni bilo med prvih sto. Zato sem besedilo res malenkostno preoblikoval in postavil en, ampak res res dober link.

Za novo besedno zvezo sem prišel na dvajseto mesto. Opazen, celo pohvale vreden preskok, ampak premalo za omembe vreden promet. Pa to ni tisto najhujše. Za besedno zvezo, kjer sem bil prej prvi, sem padel na drugo mesto in moj promet je padel za trideset odstotkov.

Eh!

Se pravi:

1. ciljamo besedno zvezo

2. preverimo, kaj smo zadeli (z dobro statistiko in Guglov Analytics naj nikakor ne bo edino orodje)

3. poskusimo malce izboljšati besedilo in postaviti kakšen link za tisto, kar nam že nosi promet (ima v očeh iskalnikov že avtoriteto)

4. preverimo, ali nam je uspelo in smo ob tem kar se da potrpežljivi, ker so kazni precej hujše od morebitnih nagrad

5. izplakni in ponovi.

Naslednjič pa besedica, dve, o tem, kako sploh preveriti naše pozicije v iskalnikih. Brez teh orodij pozicioniranje pač nima smisla.

  • Share/Bookmark

Kakšni so rezultati eksperimenta (glej prejšnji post)?

Sreda, Julij 4th, 2012

Na kratko: rezultati niso povsem verodostojni, vendar ne tudi neuporabni.

Na dolgo: pojdimo kar po točkah.

SEO poskus

Oglejmo si rezultate SEO eksperimenta

Najprej sem čakal, da je Gugl moj prejšnji post indeksiral in s tem vključil v svoje izračune povezave, ki sem jih vstavil.

Potem sem čakal, ker je seoserp, s katerim najraje preverjam pozicije, crknil (računalničarji temu strokovno rečejo nadgradnja sistema).

Potem sem še malo čakal, ker je seoserp ob vrnitvi začel izpisovati rezultate drugače kot prej, kar pomeni, da prejšnji podatki niso bili več popolnoma primerljivi s prejšnjimi.

In na koncu sem ša malo čakal, ker je bilo vroče in se mi ni ljubilo delati.

Ampak nekaj ugotovitev vseeno lahko predstavim.

Beseda pravlice, za katero moja ciljana stran prej ni kotirala med 1.000, tudi zdaj ne kotira prav visoko (podatek imam sedaj le za prvih sto).

Beseda grim, za katero moja ciljana stran prej ni kotirala med 1.000,  prav tako ni prišla med prvih sto.

Se pravi, ti dve besedi nista dosegli svojega namena.

Kaj pa besedna zveza grimove pravljice, kjer sem bil že prej na sedmem mestu (ker sem nalašč napravil napako v enem od mednaslovov)? Najdemo jo v Guglu na tretjem mestu, kar je zagotovo opazen in merljiv napredek. Da bom bolj natančen, moram povedati, da gre za podatke, ki so nastavljeni pri večini uporabnikov: Gugl, vse strani po celotnem spletu. Stran se je pojavila celo v Najdiju, ki sicer moje strani ignorira, saj dobivajo večino avtoritete iz tujine. Tu je na 13. mestu.

Po svoje je še bolj zanimiv poskusi z besedo dizni. To besedo sem zvito vključil že v besedilo na strani, vendar zanjo stran ni kotirala med prvih tisoč. Sedaj pa jo najdemo – ta tadam – na tretjem mestu (če bi upošteval le strani iz Slovenije, bi bila celo prva).

Zaključek: Obe besedi, ki sem ju linkal prek anchor besedila, pa se v samem besedilu nista pojavljali, sta pomenili strel mimo. Drugi besedi, ki sta se v besedilu pojavljali že prej (vsaka samo enkrat!), sta z enim samim linkom s tega v očeh iskalnikov ne preveč pomembnega bloga skočili na tretje mesto na lestvicah iskalnikov.

Aha – še zanimivost: za besedo pravlice zdaj na prvem mestu kotira kar moj prejšnji post. Očitno sem ga izvrstno zoptimiziral!

Kaj zdaj?

Hja, za začetek bom na obe spletni strani poskusil vključiti še besedi, ki mi manjkata. Ko bom spet pri volji, pa bom ponudil še kakšno zanimivo idejo.

  • Share/Bookmark

Zakaj so guest posti dobri?

Četrtek, Februar 23rd, 2012

Na kratko: ker koristijo imetniku strani, gostu in iskalnikom.

Na dolgo: naj zajamem sapo.

guest post

Bi gostovali na tem blogu?

Kdor tale blog malo bolj redno spremlja, že ve, da je za uspeh na spletu treba še kaj več kot registracija domene in izbira strežnika za spletno gostovanje.

Ključni zadevi sta dodajanje sveže vsebine in pridobivanje spletnih povezav. Obe zahtevata nekaj znanja in VELIKO časa.

Preprost trik za pridobivanje sveže vsebine in povezav je pisanje bloga. Karkoli napišemo na blogu, je sveže, če prinaša zanimive informacije, pomeni tudi dobro promocijo, iskalniki pa ob kakšnih uporabnih povezavah preprosto zavriskajo.

Toda, ko objavimo prvo objavo in postavimo prvo povezavo, še ne moremo pričakovati kaj prida rezultatov. Blog je nekaj vreden šele, ko ima vsaj nekaj objav. Koliko? To je težko reči, a zaželjeno je vsaj kakih deset. Pri takšnem blogu so tudi povezave nekaj vredne. Ko sem začel s pisanjem tega bloga, ga iskalniki prva dva meseca niso niti zaznali, sedaj pa je že nekaj mesecev trdno na prvi strani v Guglu za precej tekmovalno besedno zvezo “pisanje besedil”.

Toda, če hočem na prvi strani tudi ostati in morda celo kakšno mesto pridobiti, potrebujem še več vsebine in pa seveda tudi povezave na ta blog. Oboje najlažje dobim z novim blogom. Tako sem v manj kot letu dni pristal na pisanju dvanajstih blogov, kar je dokaj časovno zamudno. V mojem primeru vsaj ni skrbi, da bi mi zmanjkalo idej, a pri večini SEO mojstrov se tudi tu hitro pojavi težava, saj je večini že zapis stotih besed višek intelektualnega napenjanja.

Se pravi, da prej ali slej vsi pristanemo na mreži blogov, s katerih vsevprek polinkamo na spletne strani, za katere navijamo in upamo, da se nam ne bo sfecljalo.

Kaj še napisati, kam še polinkati? Zdi se, da smo spisali že vse, kar bi bilo treba, nenehno dodajanje linkov z vedno istih na vedno ista mesta pa na iskalnike tudi ne naredi nobenega vtisa več.

No, guest post je preprost trik, ki odlično deluje.

Dober je za gosta, ki dobi linke na svoje strani in se pokaže novi publiki.

Dober je za lastnika bloga, ki dobi svežo vsebino in promocijo, saj njegov gost pogosto privabi novo publiko, raznovrstnost linkanja z njegovega bloga (se pravi na druge strani) pa mu tudi ne škodi, če ne gre ravno za neposredno konkurenco.

Še najboljši pa je za iskalnike, saj ti dobijo svežo vsebino IN linke, ki so zaradi večje raznovrstnosti vsekakor manj sumljivi kot linki z blogov, ki so namenjeni le za strogo podporo.

Sam prakticiram guestblogging na enem svojih blogov za vsako 25. objavo, zadnja mi je zaradi medijsko izpostavljenega gosta prinesla dodatnih 150 obiskovalcev samo prek twitterja.

In še nekaj. Z iskanjem gostov za bloge si v navideznem spletu ustvarjamo resnične zveze, ki nam lahko še kako koristijo. Velja v obe smeri. Razen, če smo preveč sebični …

No, seveda obstajajo tudi drugi načini za pridobivanje linkov. O enem najpogostejših, sodelovanju na forumih, bom pisal prihodnjič.

  • Share/Bookmark

V kateri spletni imenik se vpisati?

Petek, Januar 20th, 2012

Na kratko: DMOZ, ostalo skoraj ni vredno truda.

Na dolgo: neposreden in dokazljiv vpliv na uvrstitve v iskalnikih imata verjetno le dva iskalnika na svetu. Eden je DMOZ, kamor se ‘navaden smrtnik’ le težko vpiše, drugi je Yahoo Directory, kjer je treba vpis plačati (menda okrog 300 zelenih), pa prav tako večino kandidatov zavrnejo (morda gre tu iskati neprepričljive finančne rezultate tega še vedno drugega največjega iskalnika na svetu?)

V kateri spletni imenik se vpisati?

Se splača vpisati v spletni imenik ali ne?

Se torej sploh vpisovati v spletne imenike?

Po mojem da, to je vsekakor del strategije optimizacije spletne strani, vendar pa za vpisovanje ni vredno nameniti prav veliko časa in še manj denarja. O urednikih DMOZ-a sem slišal takšne zgodbice, da me kar strese, če je res le polovica povedanega. Nasvet profijev v tem primeru je: vpiši svojo domeno v DMOZ in pozabi. Če bodo po kakšnem čudežu prošnjo za vpis čez nekaj let potrdili, super, sicer pa se je bolje posvetiti drugim opravkom.

Vpis v Yahoo Directory je smiselen za velika podjetja, ki so polna denarja in bi rada na ta način relativno poceni (za veliko podjetje, kjer je treba za vsako figo izpolniti naročilnico in pljuniti nekaj stotakov) preskočila nekaj strani v rezultatih iskalnikov. Če je tekmec vpisan, ti pa ne, je to lahko bistvenega pomena, sicer pa se le malokateremu vpisanemu to izplača, posebej če ni iz ZDA.

Pri nas je na voljo nekaj ducatov brezplačnih spletnih imenikov in načeloma se lahko v vse vpišemo, a sam sem opazil omembe vreden vpliv le pri Najdijevem, kjer pa je vpliv (neposreden obisk) po enem dnevu ponehal.

Pri vpisu se držimo naslednjih pravil:

1. vpisujemo se postopno, en imenik na dan ali celo na teden, nikako ne v vse naenkrat

2. vpisujmo se ‘ročno’, nikakor ne posegajmo po kakršnikoli avtomatizaciji (nekateri ponujajo vpis v sto ali več imenikov za pet ali deset dolarjev, vendar je to lahko zelo boleča izkušnja)

3. pri vpisovanju poskusimo za opis naše spletne strani uporabiti različne opise (nikakor ne vedno istih besed v istem vrstnem redu, zato uporabljajmo sopomenke in domišljijo)

4. vpisov ne plačujmo, ker ni vredno

5. če od nas pri vpisu imenik zahteva povratno povezavo z naše spletne strani, se vanj ne vpisujmo (to je znana in poceni finta, ki jo bom ob priliki podrobneje razložil)

To bilo z moje strani vse o spletnih imenikih, oziroma spletnih direktorijih. So del strategije, a nikakor ne najpomembnejši del. Ker sem že dvakrat omenil strategijo, bi morda naslednjič naštel še pravila, ki se jih velja držati, da bo naša spletna stran pridobivala na ugledu in se iz dneva v dan uvrščala višje v iskalnikih, s tem pa seveda pridobivala vse več obiskovalcev, ki jim lahko spotoma poskusimo kaj malega prodati.

  • Share/Bookmark

Kaj in kako pisati za dobre rezultate v iskalnikih?

Sobota, November 19th, 2011

Na kratko: En glavni članek s ključnimi informacijami in čim več podpornih člankov, ki bralce usmerjajo na glavni članek.

Na dolgo: Tole bo treba malo podrobneje razložiti.

Glavno in podporna besedila

Glavno in podporna besedila

Glavno besedilo je tisto, ki bi ga najraje pokazali svojim strankam. Če ponujate neko storitev, kot je popravljanje gospodinjskih aparatov, je to stran, kjer piše, kaj ponujate in kako je mogoče priti do vas (po telefonu, elektronski pošti, morda tudi po cesti). V spletnem žargonu se takšna stran imenuje landing page ali money page.

Odvisno od zasnove spletnega mesta je to lahko zgolj vizitka, kot sem omenil v primeru popravljalca gospodinjskih aparatov, morda osnovni naslov (kot je na primer naslov časopisnega ali sorodnega spletnega portala, ki na svojo prvo stran prilepi najudarnejše naslove za vsak dan posebej), lahko pa je to spletna trgovinica, ki je le del večjega informacijskega sistema.

Nič manj niso pomembne podporne strani. Če na primer naša glavna stran vabi ljubitelje pravljic, jo bomo najbrž naslovili kar s pravljice (na mesec to besedo v iskalnike vnesejo 18 tisočkrat). Toda radi bi privabili tudi ljudi, ki jih zanimajo sorodne literarne zvrsti, kot so basni (tisoč iskanj), pripovedke (tri tisoč iskanj), ne nazadnje Pepelka (skoraj štiri tisoč iskanj na mesec). Tako si število morebitnih obiskovalcev močno povečamo, a še vedno ostanemo usmerjeni na našo ključno besedo.

Na glavni strani naj bo ključna beseda zapisana vsaj v prvi in zadnji vrstici besedila, zapisana pa naj bo tudi v podpornih straneh, da bodo imeli bralci možnost s podporne strani preskočiti na glavno, in da bodo iskalniki hitreje dojeli, kaj obiskovalcem pravzaprav ponujamo. S ponavljanjem ključnih besed nikar ne pretiravajmo, ker to ni prijazno človeškim bralcem, robotom pa se tudi hitro zazdi sumljivo.

Koliko podpornih člankov pravzaprav potrebujemo? Čim več je namreč zelo raztegljiv pojem in neke zdrave omejitve so seveda dobrodošle. Mojstri, ki živijo od klikanja na oglase, kar je omembe vreden prihodek le za najbolje uvrščene v iskalnikih, pravijo, da potrebujemo vsaj pet podpornih strani. Če pa jih je več, toliko bolje.

Vendar je to šele začetek. Recimo, da znamo iskalnikom dopovedati, o čem govori naša spletna stran. Naslednje pomembno vprašanje, ki ga lahko postavimo, je, kako iskalnikom dopovedati, da je naša stran boljša od drugih, ki tekmujejo z nami. Prvi je namreč lahko le eden.

Kako torej priti na vrh rezultatov iskanj za določeno besedo ali besedno zvezo? O tem prihodnjič.

  • Share/Bookmark