Arhiv za ‘ linki’ Kategorija

Česa nas Wikipedia lahko nauči o optimizaciji?

Sreda, November 27th, 2013

Na kratko: pomembnosti vsebine in avtoritete.

Na dolgo: zadnjič sem že zapisal, da nam dober položaj na lestvicah rezultatov iskanj prinaša zmes relevantnosti in priljubljenosti. Sedaj bom na primerih še razložil, kako je to izkoristila Wikipedia in kaj se lahko naučimo od te priljubljene spletne enciklopedije.

wikipedia-in-optimizacija

Največja privlačnost Wikipedije je gotovo vsebina. Je informativna, včasih že kar izčrpna, a ničesar ne prodaja. Bralcem je to všeč in radi jo navajajo v svojih blogih, na forumih, celo v diplomskih in drugih strokovnih delih se sklicujejo nanjo. Ker je na spletu priljubljenost enaka avtoriteti, se pravzaprav nihče ne ozira več kaj prida na strokovnost, ki je pri tej enciklopediji žal še vedno kar pogosto zmanjka.

Se pravi – kljub napakam praviloma zaseda najvišja mesta pri vseh iskanjih, kjer Gugl in tovarišija pričakujejo odgovor v obliki informacij, ne v obliki blaga ali storitev. Pri informacijah, četudi površnih, pomanjkljivih, napačnih ali preprosto prepisanih iz drugih virov (ki so lahko bistveno podrobnejši ali pa prav tako napačni, vendar praviloma ne tako priljubljeni), je Wikipedia prva izbira in večini uporabnikov njene informacije povsem zadoščajo.

Druga prednost Wikipedie je njena odprta zasnova. Praktično vsak lahko kaj dopiše vanjo in osnovna ideja (da bi bilo sčasoma vse manj napak in vse več informacij) je v praksi kar dobro zaživela. Ker pa naj bi bile informacije podprte tudi s citati in povezavami, je postala Wikipedia sčasoma čudovit vir informacij tudi za iskalnike. Njen sistem internega linkanja je skoraj popoln.

Vsaka vsebina namreč lahko vsebuje na kupe povezav na druge vsebine, ki so včasih zelo, drugič pa le od daleč relevantne. Kak star SEO mojster bi seveda takoj zamomljal, da to ni v redu, ker je idealen link le en (tako se prenese največ avtoritete) in ta mora biti seveda čim bolj relevanten, a dejansko je tak sistem najbolj ‘naraven’.

Saj še vemo, kakšni so naravni linki, kajne?

Povprečen bloger namreč linka, kar mu ravno pade, ne ukvarja se s keywordi in relevantnostjo. Včasih ima linkov celo morje, včasih niti enega, nekatere vsebine linka kar naprej, nekaterih nikoli, skozi množico blogerjev (govorimo o stotinah milijonov, lepo prosim), pa se seveda statistično lepo pokaže, katere vsebine so najbolj priljubljene (ne najboljše, ampak najbolj priljubljene).

In ker so povprečneži zanimiva ciljna skupina, iz povprečij nato izhajajo vsi naslednji rezultati.

Naslednja prednost Wikipedie je seznam referenc na koncu. To ji daje videz strokovnega gradiva, ob katerem le redko kdo pomisli, da je morda prebrano vsebino s copy pastanjem pravzaprav morda postavil najstnik s petimi minutami odvečnega časa in zahvaljujoč silni avtoriteti te spletne strani gladko povozil nekaj let strokovnega dela še tako vrhunskega znanstvenika. Ker so v preteklosti med reference radi vtaknili svoje strani tudi SEO servisi, je Wikipedia na vse izhode, ki kažejo izven njenih strani, prilepila zloglasno oznako nofollow.

Da ta rešitev ni vedno idealna, je seveda svoja zgodba, a o tem prihodnjič.

Naj samo še povzamem skrivnosti Wikipedijinega uspeha:

1. dobra vsebina,

2. veliko vsebine,

3. nenehno sveža (nova in popravljena) vsebina,

4. ničesar ne prodaja,

5. ravno prav kaotično interno linkanje, ki odlično pretaka avtoriteto znotraj milijonov njenih strani,

6. koristne povezave na druga (relevantna) spletna mesta,

7. priljubljenost pri širokih ljudskih množicah, ki jo brez zadržkov linkajo.

Naslednjič pa, kot sem že omenil, nekaj napak Wikipedije, ki se jim pri naših spletnih straneh zlahka izognemo.

  • Share/Bookmark

Kaj je deep link in zakaj ga potrebujem?

Ponedeljek, Februar 4th, 2013

Na kratko: to je link na točno določeno objavo (stran) na spletnem mestu (naslovu), potrebujem pa ga zato, ker so deep linki najnaravnejši in iskalnikom najmanj sumljivi.

Na dolgo: oglejmo si primer.

deep link

Deeplinking, deeplinking, preberite si vse o deeplinkingu!

Ko postavimo spletno mesto, običajno začnemo  z najosnovnejšimi informacijami (ime spletnega mesta, kontakt, zakaj je to spletno mesto sploh postavljeno), nato pa postopoma dodajamo še strani in podstrani, med katerimi so nekatere naravnane bolj informativno, druge prodajno in tako naprej.

V idealnem svetu je ideja preprosta. Če ponujamo koristne in izvirne informacije, nas bodo drugi uporabniki spleta nagradili s povezavami (linki), ki bodo obiskovalce njihovih strani, blogov itd.  usmerjale na našo spletno stran.

V resničnem svetu je drugače. Če nimamo obiskovalcev, nam tudi linkov ne bo nihče dajal. Tudi če bi jih lahko, jih v praksi pogosto ne zna ali noče. Naravni priliv linkov je, vsaj po mojih izkušnjah, dokler se za določene ključne besede ne znajdemo na prvi strani iskanj (po možnosti prav pri vrhu), misija nemogoče.

Če hočemo na prvo stran, potrebujemo backlinke (linke, ki kažejo na naše spletno mesto) in do njih je mogoče priti na različne načine. Tule si lahko podrobneje preberemo, kako dobiti backlinke.

Toda, če linke pridobivamo ‘nenaravno’ (tega izraza si nisem izmislil jaz, prihaja iz iskalniškega žargona), nas lahko doleti kazen. Namesto, da bi se s stotega mesta za iskane besede prebili na deseto, nas lahko vržejo na petstoto.

In kaj je nenaravno?

Tega nam natančno ne bo nihče povedal, a zelo hitro pridobivanje backlinkov je takoj sumljivo.

Prav tako je sumljivo, če imajo vsi linki povsem enak anchor text. Tule lahko podrobnje preberemo o anchor textu.

Tisto, kar predvsem začetniki najpogosteje pozabljajo, pa je nenaravna razporeditev linkov.

Če je naše spletno mesto vir koristnih informacij, je naravno, da se bodo različnim ljudem zdele zanimive različne informacije. Se pravi, da ne bodo vsi linkali le naše prodajne strani ali osnovne strani, ampak bodo linki prihajali na različne strani na našem spletnem mestu. In tu lahko marsikaj postorimo tako, da si z različnih mest na spletu sami postavimo deep linke, pa čeprav nekateri med njimi ne bodo prinesli neposrednega finančnega učinka.

Preprosto povedano: ker nas ob branju časopisa zanimajo predvsem novice, iskalniki nekako pričakujejo, da se bomo pogovarjali o različnih novicah, ne le o naslovnici ali vremenski napovedi.

Na dolgi rok so deep linki zelo dobra naložba, saj si z njimi gradimo avtoriteto, ki jo konkurenca s ‘plitvejšimi’ spletnimi mesti težko premaga.

Če se nam zdi, da določena stran vendarle dobiva preveč backlinkov, pa bi radi del te avtoritete prenesli na primer na našo prodajno stran, si seveda lahko pomagamo z internim linkanjem, kot sem opisal prejšnjič.

Sam deep linkanje uporabljam še za druge trike. Bom za konec kar enega razkril.

Morda smo bili v nekem trenutku nagrajeni z močnim linkom z uglednega bloga. Žal tak blog običajno nenehno objavlja in post z ‘našim’ linkom bo sčasoma prekrila plast novih objav. Opazil sem, da je mogoče kar nekaj moči takšnemu linku ohraniti tako, da postavimo link (ni treba, da je veliko vreden, le indeksiran mora biti) z nekega mesta, ki je pod našim nadzorom.

Se pravi, da postavimo deep link na post s tistim linkom, ki je za nas dragocen. Iskalnikom se bo zdela tista objava (in  z njo ‘naš’ link) posebej pomembna in vsi bomo zadovoljni.

Imetnik bloga, ker je dobil link na svojo objavo.

Mi, ker smo okrepili link z njegovega bloga.

In iskalniki, ki so dobili ‘naraven’ deep link.

Življenje je polno gojufij in ta gotovo ni največja med vsemi.

Ko smo že pri laži in goljufanju, lahko za naslednjič obljubim nekaj besed o uporabi statistike.

  • Share/Bookmark

Zakaj je smiselno uporabljati interno linkanje?

Petek, December 21st, 2012

Na kratko: ker je iskalnikom treba jasno dopovedati, kaj je bolj in kaj manj pomembno.

Na dolgo: poglejmo si prvo sliko.

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Takole je videti tipična spletna stran, kjer na osnovnem naslovu ponujamo različne splošne informacije, med podstranmi pa imam tudi takšno, ki je še posebej pomembna. Na primer stran, prek katere je mogoče kupiti naše izdelke. Ker običajno osnovna stran najlažje pridobiva avtoriteto, ta avtoriteta pa se nato deli na bolj ali manj številne podstrani, je smiselno, da tudi s podstrani preusmerjamo avtoriteto na tisto stran, ki je za nas bistvenega pomena.

Kaj je avtoriteta strani, je seveda težko razložiti, a poenostavljeno gledano, jo je mogoče predstaviti kar s PageRankom. Saj še veste, kaj je PageRank?

Kdor spremlja PageRanke svojih spletnih strani, seveda ve, da ima obiačjno osnovna stran največjega, nato pa se zadeve delijo, delijo, delijo in še naprej delijo, vse do bridkega konca. Tudi če startamo s PageRankom 7 (navaden smrtnik o tem lahko le sanja), bo že na prvih podstraneh hitro padel na petico, na naslednjih na štirico ali trojko in tako naprej …

Se pravi, da postavimo najpomembnejšo stran čim bliže osnovni in poskusimo s preostalih del takoimenovanega link juica vrniti nazaj. Ne delajmo si utvar, da lahko vrnemo vse, ker to zelo verjetno preprečuje že osnovna formula za izračun PageRanka. Poleg tega bi se iskalnikom verjetno zdelo sumljivo, da je vse skupaj zgoščeno na eno samo podstran. Ampak marsikaj le lahko postorimo. Se pravi, da naredim nekaj takega:

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Kaj pa pri blogu?

Tu je tipična zgradba strani malo drugačna:

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Pri blogu je vse skupaj tako organizirano, da je najnovejši post na vrhu. Tako dobi največ avtoritete z osnovnega naslova, tisti post, ki nam je iz nekega razloga najpomembnejši (na primer z njega preusmerjamo publiko na našo prodajno stran), pa z vsakim novim postom (objavo, ja, slovensko, prosim), pa dobi vse manj avtoritete. Vendar je tu več možnih rešitev.

- Najpomembnejši post lahko posebej izpostavimo in poskrbimo, da bo vedno na vrhu (make it sticky!).

- Link na našo prodajno stran lahko postavimo pri strani, v blogorolo (tipično močni linki s stalno avtoriteto, saj se z novimi objavami postov ne pomikajo navzdol.

- Lahko naredimo dodatno podstran na blogu in na prodajno linkamo z nje ter si tako zagotovimo, da bo na primer polovica avtoritete vedno prišla do našega najpomembnejšega linka.

- Lahko nehamo objavljati nove poste in tako obdržimo najpoemmbnejšega na vrhu. V tem primeru vsaj po mojih izkušnjah avtoriteta bloga počasi pada. Iskalniki pač od blogov (pravzaprav od vseh strani, a a od blogov še posebej) pričakujejo, da bodo vsaj občasno ponudili kaj novega.

- Ali pa z vsakega novega posta postavimo link na prodajno stran, kot je to na primer narejeno tule.

Vendar morda nobena od predlaganih rešitev ni primerna za naš namen. Tako je interno linkanje spet najboljša izmed možnosti.

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Seveda tudi tukaj pazimo, da avtoriteta lepo kroži in ni pretirano usmerjena na eno samo mesto. V blogih takšne povezave delujejo že v osnovi naravno in so iskalnikom načeloma všeč. Posebej super je, da imamo nad internimi linki popoln nadzor, česar za linke, ki prihajajo od zunaj, ne moremo reči. Uporabljajmo interno linkanje, interni linki so naši prijatelji!

Naslednjič pa nekaj besed o pomenu deep linkov.

  • Share/Bookmark

Kaj, če so iskalniki v zmoti?

Ponedeljek, Oktober 29th, 2012

Na kratko: obvestimo jih.

Na dolgo: poiščemo čim več možnih rešitev.

nogomet lahko igramo tako ali drugace

Če na voljo ni žoge ...

Prejšnjič sem opisal težave, ki jih prinaša negativni SEO in osnovni princip, kako se ga ubraniti.

Ta način je dolgoročno edini pravilni, vendar zahteva nenehno garanje in večina med nami bi rada vsaj sem in tja naredila kakšno bližnjico, si morda privoščila kratek drmež, ali spila vrček v dobri družbi. Gugle od 16. oktobra daje vsem uporabnikom njihovih Webmaster Tools možnost prijave linkov, za katere sumijo, da njihovim stranem prinašajo škodo.

Postopek je opisan tule.

Ali zadeva deluje ali ne, še ne vem in srčno upam, da bom po tem orodju prisiljen poseči čim kasneje.

Se je pa dobro zavedati, da Gugl ni edini in tudi ni nujno, da bo čez nekaj let še vedno najmočnejši (čeprav se zelo trudijo v tej smeri, letos so samo za nakupe različnih podjetij, ki bi jih lahko pri tem podprla, porabili prek milijarde dolarjev).

Kaj so torej alternative, če naše spletne strani Gugle iz tega ali onega razlog ne mara (več)?

Tu so seveda najprej drugi iskalniki. Vsi skupaj niso tako močni kot veliki G, a marsikateri med njimi nam lahko prinaša lep promet, od katerega je mogoče tudi prav udobno živeti. Če na primer ponujamo neko storitev, dejansko niti ne potrebujemo tisočev obiskovalcev na dan. Vodovodar ali zobozdravnik ima pač samo dve roki.

Torej: najdi, yahoo, bing, ask in tako naprej.

Potem so tu družabna omrežja. Mnogi uporabniki spleta na Fejstbuku zabijejo osem do dest ur na dan (odvisno od vrste šihta, ki ga opravljajo), in če svojo spletno stran podpremo s primerno FB stranjo, prek katere morebitne stranke obveščamo o ponudbi, novostih, akcijah itd., je to lahko zelo dober vi prometa. Poleg tega je to tudi način, da dobimo ‘lajke’, ki v zadostni količini lahko odtehtajo kakšen spammerski link, zaradi katerega smo prišli v nemilost iskalnikov.

Nikakor ne smemo podcenjevati YouTuba. Predvsem mlajša generacija ga zna uporabljati kar kot primarno iskalno orodje in po več dni zapored ne zapusti tega video servisa, ki pa je, všeč ali ne, v lasti velikega G. Odpiranje računa je zastonj, izdelava videa tudi (skoraj) zastonj, na vak video lahko prilepomo link do svoje prodajne strani in – voila!

Potem so tu še, kakor se morda sliši staromodno, spletni forumi. Specializirani forumi za link v podpisu uporabnika zelo radi zaračunajo, vendar imajo mnogi možnost dodajanja linka tudi brezplačno. Na takšnih forumih si lahko počasi, brez vsiljevanja in izpostavljanja, zgradimo avtoriteto poznavalca svojega področja in prej ali slej bodo drugi uporabniki foruma kliknili tudi na našo spletno stran, kjer jim nato lahko kakšno malenkost oposkusimo prodati.

Še preprost trik: ker se zdi mnogim lastnikom forumov link na prodajno stran vsiljiv, lahko v podpis nastavimo link na informativni blog, kjer dejansko ponujamo koristne informacije (in seveda povezavo na našo prodajno stran, kjer lahko kaj tudi dejansko zaslužimo).

In ko smo že pri tem, kaj lahko postorimo sami, bom prihodnjič opisal eno osnovnih prvin pisanja, ki jo lastniki spletnih strani (z menoj vred) vse prepogosto zanemarjajo. To je interno linkanje.

  • Share/Bookmark

Kako se ubraniti pred negativnim SEOm?

Ponedeljek, September 24th, 2012

Na kratko: težko.

Na dolgo: naj razložim.

SEO zahteva veliko znanja in se vec garanja

SEO zahteva veliko znanja in se vec garanja

Postavimo se v kožo iskalnikov. Veliko dela imajo, Nenehno morajo pregledovati nove strani, jih ocenjevati in razvrščati, prevajati, iskati goljufe in ugibati kaj pravzaprav hoče iskalec, ko vtipka “en dober blog za seo, da bi bilo enostavno in bi celo jaz štekal’.

Za svoje delo hočejo biti plačani. Zato na vrhu strani, na dnu strani in pri straneh vrtijo reklame. Če gre za tekmovalen pojem, je pogosto teh reklam toliko, da zapolnijo stran in ostane le še en sam takoimenovani organski rezultat iskanja. Vsi ostali so plačani.

Ali iskalnike v takem primeru res zelo zanima, ali so za ‘zmagovalca’, obkoljenega s sponzorji, zares postavili najboljšo spletno stran? Po mojem jim dol visi.

Najboljša spletna stran je lahko postavljena na prvo ali sto petdeseto ali sto tisoč osemsto trinajsto mesto. Glavno je, da ni na prvem mesto popoln spam, kot se jim je to dogajalo še pred nekaj leti, ko so skoraj vse prvouvrščene strani, ne gleda na to, kaj si vtipkal, ponujale gole slike.

Se pravi, da bodo na prvo mesto postavili nekoga, ki ima čim bolj relevantno vsebino in čim bolj solidne linke.

Kaj je relevantna vsebina, je svoja zgodba, a na vsak način je trend ta, da mora biti sveža in je mora biti veliko. Ogromne strani z novicami so na negativni SEO imune. Kar poskusite sesuti BBC ali CNN! Seveda je mogoče uničiti posamezno stran znotraj takšnega portala, a to zahteva nekaj časa in potem novica tako ali tako ni več sveža.

Se pravi, da moramo, če hočemo slediti trendu nenehno dodajti novo vsebino in osveževati obstoječo. Poleg tega moramo pisati še več podpornih blogov, po možnosti zasnovanih čim bolj nišno (spletno stran o zavesah težko podpremo s spletno stranjo o kuharskih nezgodah tete Maričke) in tudi ti blogi morajo biti redno osveževani in podprti s primernimi linki.

Ker če nimamo dobrih linkov, nas negativni SEO, kjer nas bombardirajo s slabimi linki, lahko sesuje v nekaj dneh.

Vse našteto zahteva čas. Ali ga imamo, ali bomo morali najeti pisce, ki bodo delo opravili namesto nas?

Ali pa bo še najbolj enostavno plačati iskalnikom, da nas postavijo med oglaševalce na prvo stran za ciljane besedne zveze?

Da, to je vprašanje, s katerim se bodo morale spopasti spletne strani v bližnji prihodnosti, ki očitno pripada hitrim, spretnim in iznajdljivim.

Obstaja še ena možnost, o kateri bom spregovoril prihodnjič.

  • Share/Bookmark

Kaj je negativni SEO?

Četrtek, Avgust 23rd, 2012

Na kratko: odlična priložnost za zaslužek.

Na dolgo: posel za ljudi, ki se ne obremenjujejo s slabo vestjo in podobnimi malenkostmi.

negativni SEO

Konkurentom na spletu lahko škodimo na števine načine

Negativni SEO je znan že nekaj časa, a najprej moramo vedeti, kaj sploh SEO je.

SEO je angleška kratica za optimiziranje spletnih strani. Stran, ki je napisana iskalnikom prijazno, bo v njihovih seznamih uvrščena višje. Ampak na prvi strani je prostor omejen, in če tekmujemo za zelo konkurenčno besedo, bo poleg plačanih prikazov le nekaj takoimenovanih naravnih ali organskih zadetkov.

Več o tem, kaj je SEO, lahko preberete tukaj.

Ko odkrijemo, da je za uvrstitev v iskalnikih potrebno kup stvari:

- zanimiva, unikatna vsebina

- pravilna uporaba tehničnih malenkosti, kot je URL, naslov, opis (description), mednaslovi, tagi itd.

- lokacija strežnika, starost spletnega naslova, svežina njene vsebine, dostopnost strani in hitrost njenega odpiranja itd.

… se pravi zadev, na katere načeloma vplivamo sami, so za iskalnike pomembne tudi reči, na katere vsaj v teoriji vplivajo drugi. Z eno besedo: linki.

Iskalnike zanima, kdo s svojega naslova linka na vašega, ker to pomeni, da se mu zdite zanimivi, oz. koristni. Več tovrstnih linkov imate, bolj ste zanimivi, višje vas bodo uvrstili v svojih lestvicah.

Seveda lahko nekaj linkov pridobimo sami, na primer iz podpornega bloga, z vpisovanjem v spletne imenike, sodelovanjem na forumih, teženjem prijateljem in podobno ,a  v praksi prej ali slej trčimo ob zid.

Recimo, da temujemo za neko določeno besedo ali besedno zvezo, se po nekaj tednih prebijemo na tretje mesto in ugotovimo, da sta pred nami dva naslova, ki sta registrirana že več kot desetletje, redno dodajata novo vsebino  in imata temu primeren ugled.

Takšnega konkurenta je težko premagati. Toda, če ima on le malo zunanjih povezav, ga morda uspemo prehiteti, če jih sami pridobimo več. Zato se je že zdavnaj pojavila kopica avtomatiziranih storitev, kjer za določeno plačilo dobiš določeno količino linkov za najrazličnejših mest na spletu, ki so namenjena točno temu – linkanju na naslov tistega, ki jim to plača.

Za nekaj dolarjev si tako dobil sto ali celo tisoč linkov in v nekaj dneh prišel na prvo mesto. Iskalniki so čez čas to dojeli, naredili sezname mest, ki so po njihovem mnenju ‘bad neighborhood’ in linkov s tistih mest preprosto niso upoštevali.

No, po zadnjih posodobitvah algoritmov so začeli takšne linke celo kaznovati.  V bistvu te kazen za takšen link lahko doleti že zelo dolgo (tudi mene je), ampak od letos naprej je to zelo izrazito.

Se pravi, da lahko plačaš tudi, da nekdo polinka tvojega nasprotnika. Taktika je preprosta: za nekaj dolarjev bo naspotnik dobil po nekaj sto linkov na dan in ponudniki zagotavljajo, da lahko uničijo spletne strani majhnih podjetij v manj kot mesecu, večjih pa v približno enem letu. Negativni SEO je legalen posel, ki ga celo oglašujejo.

Tako se je letos zgodilo, da je zašlo v težave na tisoče podjetij, ki so s prve strani v iskalnikih odletela na stoto in v hipu ostala brez prometa. Kdor je takšno situacijo dočakal zadolžen, je lahko samo zaprl štacuno.

Nič ni pomagalo, da so se mali podjetniki pritoževali velikemu Guglu. Veliki G seveda živi od oglaševanja in malo podjetje lahko še vedno pride na prvo stran njegovih zadetkov, če to primerno plača. Uničenje pozicij številnih malih podjetij jim je prineslo celo kopico novih strank!

Je pa oglaševanje v iskalnikih lahko drag šport, posebej za začetnike, ki ne vedo, kaj in kako se splača plačati.

Sam se na tovrstno oglaševanje spoznam le teoretično, zato bom prihodnjič obdelal predvsem možnosti, ki preostanejo tistim, ki za pozicije v iskalnikih ne bi radi plačevali ali pa tega preprosto ne zmorejo.

Možnosti je več, nobena ne zagotavlja uspeha, so pa vsekakor zanimive in se jih splača poznati. Po mojih izkušnjah namreč najbolje poslujejo na spletu tisti, ki imajo dobre organske pozicije in si občasno privoščijo še kakšno plačano oglaševanje.

Torej: naslednjič o boju proti negativnemu SEO.

  • Share/Bookmark

Kakšni so rezultati eksperimenta (glej prejšnji post)?

Sreda, Julij 4th, 2012

Na kratko: rezultati niso povsem verodostojni, vendar ne tudi neuporabni.

Na dolgo: pojdimo kar po točkah.

SEO poskus

Oglejmo si rezultate SEO eksperimenta

Najprej sem čakal, da je Gugl moj prejšnji post indeksiral in s tem vključil v svoje izračune povezave, ki sem jih vstavil.

Potem sem čakal, ker je seoserp, s katerim najraje preverjam pozicije, crknil (računalničarji temu strokovno rečejo nadgradnja sistema).

Potem sem še malo čakal, ker je seoserp ob vrnitvi začel izpisovati rezultate drugače kot prej, kar pomeni, da prejšnji podatki niso bili več popolnoma primerljivi s prejšnjimi.

In na koncu sem ša malo čakal, ker je bilo vroče in se mi ni ljubilo delati.

Ampak nekaj ugotovitev vseeno lahko predstavim.

Beseda pravlice, za katero moja ciljana stran prej ni kotirala med 1.000, tudi zdaj ne kotira prav visoko (podatek imam sedaj le za prvih sto).

Beseda grim, za katero moja ciljana stran prej ni kotirala med 1.000,  prav tako ni prišla med prvih sto.

Se pravi, ti dve besedi nista dosegli svojega namena.

Kaj pa besedna zveza grimove pravljice, kjer sem bil že prej na sedmem mestu (ker sem nalašč napravil napako v enem od mednaslovov)? Najdemo jo v Guglu na tretjem mestu, kar je zagotovo opazen in merljiv napredek. Da bom bolj natančen, moram povedati, da gre za podatke, ki so nastavljeni pri večini uporabnikov: Gugl, vse strani po celotnem spletu. Stran se je pojavila celo v Najdiju, ki sicer moje strani ignorira, saj dobivajo večino avtoritete iz tujine. Tu je na 13. mestu.

Po svoje je še bolj zanimiv poskusi z besedo dizni. To besedo sem zvito vključil že v besedilo na strani, vendar zanjo stran ni kotirala med prvih tisoč. Sedaj pa jo najdemo – ta tadam – na tretjem mestu (če bi upošteval le strani iz Slovenije, bi bila celo prva).

Zaključek: Obe besedi, ki sem ju linkal prek anchor besedila, pa se v samem besedilu nista pojavljali, sta pomenili strel mimo. Drugi besedi, ki sta se v besedilu pojavljali že prej (vsaka samo enkrat!), sta z enim samim linkom s tega v očeh iskalnikov ne preveč pomembnega bloga skočili na tretje mesto na lestvicah iskalnikov.

Aha – še zanimivost: za besedo pravlice zdaj na prvem mestu kotira kar moj prejšnji post. Očitno sem ga izvrstno zoptimiziral!

Kaj zdaj?

Hja, za začetek bom na obe spletni strani poskusil vključiti še besedi, ki mi manjkata. Ko bom spet pri volji, pa bom ponudil še kakšno zanimivo idejo.

  • Share/Bookmark

Se prav napiše pravljica al’ pravlica?

Torek, Maj 22nd, 2012

Na kratko: Odgovor se zdi preprost le na začetku.

Na dolgo: Kot je že marsikdo ugotovil, sem se kar precej ukvarjal s spletno stranjo, ki svojim obiskovalcem ponuja pravljice.

Pravljica ali pravlica?

Pravljica ali pravlica?

Če nekdo išče pravljice, seveda pričakujemo, da bo v okno iskalnika vtipkal besedo “pravljice”. Ampak ljudem se včasih mudi, ali pa so ravno manjkali pri tisti uri pravopisa in zato nekateri vtipkajo tudi “pravlice”.

Seveda bi tudi njim rad ponudil obisk strani, za katero verjemem, da jo iščejo. To je možno narediti na več načinov:

- Registriram spletno domeno z imenom pravlice.com ali kaj podobnega. Rezultat bo hiter in v nekaj tednih sem lahko z le nekaj vrsticami vsebine in povsem brez backlinkov na prvi strani, zelo verjetno pa tudi na prvem mestu. Ne vem, nisem preverjal, sploh pa bodo rezultati po tej objavi malo drugačni, ampak tudi za prvo mesto ne bi bilo treba prav veliko truda, morda urico ali dve dela. Konkurence praktično ni, beseda je komercialno nezanimiva in še zatipkana.

Zakaj mi tak način ni pogodu? Ker je videti nemarno za vse tiste, ki vedo, kako se besedo pravilno zapiše. Na spletu gre vedno za avtoriteto in če se hočem predstaviti kot avtoriteta za pravljice, si pač ne morem privoščiti, da besedo zapišem napak na tako pomembnem mestu, kot je url. Ta možnost torej odpade.

- Kaj pa, če bi to besedo narobe zapisal (seveda bi to storil nalašč) na kakem drugem mestu? Človeški bralci bi to morda celo spregledali, iskalniki pa seveda ne.

Hja, žal se kar veliko ljudi zmoti in gotovo je splet posejan s stranmi, kjer je mogoče najti točno to tipkarsko napako. Če to besedo več kot stokrat mesečno vnesejo v okno iskalnika, so jo gotovo objavili tudi na blogih, forumih  in še kje. In vse takšne objave rangirajo, vsaj nekatere med njimi pa imajo tudi že nekaj avtoritete (beri: backlinkov), zaradi katere jih bo težko premagati. Pri tako redko iskani besedi mi 37. mesto pač ne more biti dovolj dober cilj.

- Torej mi preostane le tretja možnost: z linkom, ki ima primeren anchor text! Za konkretno besedo “pravlice” bi torej napravil takole:

pravlice

spotoma pa lahko še naredim preizkus za besedo:

grim

in besedno zvezo:

grimove pravljice

Pri zadnji pričakujem največ težav, saj jo imajo konkurenti tudi v url-ju (morda so bili površni pri poimenovanju, morda pa so tudi oni manjkali pri kakšni šolski uri), zato sem tipkarsko napako napravil še sam in sicer na enem pomembnejših mest: v enem od podnaslovov (zaradi te napake stran za besedno zvezo “grimove pravljice” že rangira v guglu na 7. mestu).

Ko smo že pri delu, dodajmo še eno sorodno finto. Ob tipkarskih napakah moramo računati tudi na obiskovalce, ki v iskalnike vnašajo kar besede, kot jih izgovarjajo, in sicer bomo naredili poskus za besedo Disney: “dizni”.

Se pravi:

dizni

Da bo tale eksperiment zanimivejši in verodostojneši, bom podal še uvrstitve v iskalnikih (google.si) en dan pred objavo tega posta (uporabil sem seoserp):

pravlice: ni med 1.000

grim: ni med 1.000

grimove pravljice:  7

dizni: ni med 1.000

Moja pričakovanja: pri prvi in tretji opazen napredek, pri drugi tekmujem z zelo avtoritativnimi tujimi besedili, ki nimajo nobene zveze z bratoma Grimm, in najbrž ne bo opaznega učinka, pri zadnji pa nimam pojma. Prepričan sem, da bom tudi tu tekmoval s stotinami stranmi iz okolice, kjer besedo “dizni” dejansko uporabljajo v slovnično pravilnih stavkih in bi bil zelo vesel že, če bi se pokazala med prvih 1.000, po drugi plati pa sem jo uporabil tudi v samem besedilu in bo mogoče to kaj pomagalo.  Bomo počakali teden ali dva (tale blog  ima trenutno le avtoriteto 2, kar pomeni, da boti ravno ne poskočijo ob vsaki objavi) in bom rezultate obelodanil potem.

Če ne bo haska, bom napisal še eno podobno objavo v angleščini in bodo potem linki delovali z dvojno močjo. Ampak o tem kasneje.

Komaj čakate, kajne?

  • Share/Bookmark

Ali priporočene tehnike optimiziranja zares delujejo?

Sreda, April 25th, 2012

Na kratko: Da, a ne vedno povsem tako, kot bi si želeli.

Na dolgo: Takole, za majhen intermezzo, bom predstavil svojo zgodbo vzpenjanja po lestvicah spletnih iskalnikov. Imel sem spletno mesto z nekaj desetinami spletnih člankov, ki so po vseh poklicnih merilih veljali za kakovostne (pri tem ne govorim o postavljanju vejic).

Tehnike optimizacije za iskalnike

Moj SEO daje rezultate

Imel sem tudi nekaj obiskovalcev na dan. Skromno sem upal, da bo vsak članek dobil vsaj deset obiskovalcev, pa je bilo razmerje prej obratno, se pravi za deset člankov le en obiskovalec. Statistika je razkrila še več. Tudi obiskovalci, ki so zašli k meni, se se hitro pobrali stran in nikomur ni prišlo niti na misel, da bi kaj kupil.

Potem sem začel brskati po spletu in odkril, da zanimivi članki nikakor niso dovolj. Biti morajo tudi tako napisani, da so v njih besede ali besedne zveze, ki jih ljudje dejansko iščejo. In še kasneje sem ugotovil, da to še vedno ni dovolj, ker programi, s katerimi ocenjujemo, kaj ljudje dejansko iščejo in kako pogosto, podatke podajajo nekoliko … hm … po svoje.

Kar pomeni, da sem šel iste članke pisat znova in mi je popravljanje vzelo precej več časa kot prej pisanje.

Odkril sem tudi, da so se moji položaji v iskalnikih malce izboljšali. Če sem bil prej, denimo na 308. mestu, sem zdaj prišel med prvih 100, v nekaterih primerih celo med 50. Pri obisku je to pomenilo le malenkostno spremembo v skupnem številu, a bralci so v povprečju na mojih straneh le ostajali nekoliko dlje. To je pomenilo, da jih je več dejansko našlo tisto, kar so iskali, ali pa se jim je vsaj zdelo zanimivo. A še vedno ni nihče ničesar kupil.

Nato sem izvedel, kako pomembne so spletne povezave in začel iskati lastnike drugih strani, s katerimi bi si lahko povezave izmenjal. To je bilo veliko težje in zamudnejše delo, kot sem si predstavljal, a majhne spremembe na boljše so se le pokazale.

Še kasneje sem ugotovil, da so povezave, ki kažejo le na mojo spletno stran, ne pa tudi z moje nazaj, precej več vredne in sem odprl blog, s katerega sem začel veselo postavljati povezave, ki kažejo na moje strani. Ampak pravih rezultatov ni bilo. Če je prej trajalo tri mesece, da so iskalniki mojo spletno stran sploh povohali, je tu trajalo šest mesecev, da so opazili blog in še tri, da so povezave pridobile nekaj mišic.

Vmes sem se naučil ogromno novih stvari, ki sem jih poskušal sproti uporabiti v praksi, za najpomembnejšo ključno besedo, ki sem jo ciljal, sem priplezal na 14. in nato še na 11. mesto v Guglu. Na dan sem dobival približno tri obiskovalce v spletni trgovini, v letu dni pa med njimi tudi deset ali enajst kupcev. Ne ravno bleščeč rezultat, a moje tehnike optimiziranja so začele kazati rezultate.

Vzporedno sem ugotovil, da so nekatere druge besede ali besedne zveze, ki jih sploh nisem ciljal, ali pa sem jih uporabil le spotoma, za kak poskus, celo dragocenejše zame, saj so pomenile večjo verjetnost, da kdo kaj kupi.

In sem se odločil, da bom dve izmed teh besed podprl s svoje majceno mreže blogov in drugih podpornih strani, da vidim, kako se bo moje znanje pokazalo  v praksi zdaj, ko že nekaj vem, ko sem že napravil veliko napak in lahko naučeno preizkusim v praksi s primernimi orodji.

Napisal sem nekaj podpornih člankov, preoblikoval nekaj že obstoječih in spremenil nekaj spletnih povezav. Za obe ciljani besedni zvezi sem v manj kot mesecu dni prilezel na tretje mesto.

Če si 308. ali 14., ni bistvene razlike, če pa si tretji, že lahko pričakuješ kak telefonski klic. In res je le nekaj ur po tem, ko sem opazil, da so me iskalniki končno nagradili za trud, pozvonilo.

Poklicali so me s tržnega inšpektorata …

Torej – bodite pripravljeni na uspeh!

  • Share/Bookmark

Kaj so spletni direktoriji člankov?

Petek, Marec 23rd, 2012

Na kratko: lepa priložnost za izboljšavo vaših pozicij v iskalnikih.

Na dolgo: v tujini lepo razvita spletna veja, pri nas pa slabo izkoriščena priložnost tako za imetnike direktorijev člankov, kot za avtorje in uporabnike člankov.

Direktoriji člankov so lahko lepa priložnost za optimizacijo

Imeniki člankov so lahko lepa priložnost za optimizacijo

Kako deluje direktorij člankov?

Načeloma je to spletni portal, v katerem lahko objavlja skoraj kdorkoli. Lepota in hkrati prekletstvo spletnih portalov je v njihovi raznovrstnosti. Ker so raznovrstni, je na njih mogoče prebrati mariskaj z zelo različnih področij, kot so na primer kulinarika, zdravje, lepota, knjige za otroke, finance  in podobno.

Toda iskalniki so pri takšni raznovrstnosti zmedeni in zato portali, dokler si ne ustvarijo odmevnega imena, zlepa ne kotirajo v iskalnikih. Moj portal ima na primer približno sto objavljenih člankov, a le eden je v iskalnikih na prvem mestu za ključno besedo, in še to se je zgodilo po naključju. Za besedo, ki se je pokazala za finančno donosno, pa sem se skoraj eno leto mučil, da sem prišel na prvo stran in še zdaj so finančni učinki, milo rečeno, medli.

Ob nenehni optimizaciji za pomembno besedo (ali več njih) marsikateremu imetniku portala zmanjka časa, da bi iskalnikom ponudil tisto, kar imajo najraje: svežo vsebino. Zato je marsikateri imetnik portala pripravljen sprejeti članek zunanjega avtorja, v katerem je lahko objavljena povezava na avtorjevo spletno stran. Seveda pravila postavlja imetnik portala: dolžina članka, tematika, število dovoljenih povezav …

Običajno je tako, da imetnik portala, ki doseže nek ugled pri iskalnikih (tipično pri PageRanku 4, čeprav pri nas nekateri postanejo pohlepni že pri trojki), postaja vse bolj nezaupljiv do zunanjih avtorjev, ki pa jih je z rastjo PageRanka seveda vse več in več. S portalom s šestico bi zagotovo dobili vsaj deset brezplačnih člankov na dan, verjetno bi bil vsaj na katerega od njih tudi prilepljen kak desetak.

Nekateri portali so že od začetka zasnovani kot direktoriji člankov. Ker so jih postavili spletni mojstri, ki se zavedajo njihovega potenciala, pogosto zahtevajo kaj v zameno. Tipična zahteva je link, ki ga mora priskrbeti zunanji avtor (in to  ne kakršenkoli link, večina se začne pogovarjati šele pri dvojki ali trojki). Drugi bi radi denar, tudi do 25 evrov za članek, kar se zdi marsikomu narobe svet, saj smo ljudje z novinarskimi izkušnjami vajeni za objavo svojih člankov denar dobivati in ne plačevati, a na spletu je logika včasih malo obrnjena na glavo.

Še ena zanimiva možnost je distribucija člankov. Dobro zasnovan direktorij člankov lahko vsakemu, ki pride mimo, dovoli, da članke prepiše in objavi na svoji spletni strani, a pod pogojem, da se članka ne spreminja in se zraven navede vir.

Tako dobi mimoidoči vsebino zase, imetnik direktorija člankov in avtor članka pa dragocene linke. No, zaenkrat ta sistem pri nas ne deluje, ker so članki običajno napisani ZELO površno (šlampasto je še boljši izraz) in si človek pri zdravi pameti pač ne želi mazati svojega spletnega mesta s takšnimi besedili in za povrh še podarjati povezave.

Sam sem pri nas preizkusil delovanje treh brezplačnih imenikov člankov, v katere sem oddal tri članke v razmiku dveh dni. Dva članka sta že objavljena, tretji pa po dobrem tednu še vedno čaka na odobritev (neresen odnos imetnikov direktorijev člankov je nekaj, kar je treba ob brezplačni storitvi gotovo vzeti v zakup). No, za besedo, ki sem jo ciljal, sem že z dvema objavama naredil lep skok naprej in sicer s 35. na 8. mesto, kar sicer še ni moj končni cilj, a se vsekakor pozna pri obisku.

Kako torej izrabiti direktorije člankov? Pri nas zelo veliko možnosti žal ni, a je na voljo ogromno portalov, ki hlepijo po sveži vsebini, ker bi radi vsaj nekaj zaslužili s prikazovanjem oglasov. Poiščite takšne portale, preberite si, kaj ponujajo in premislite, ali jim lahko ponudite kaj koristnega. Nekaj, kar bo obogatilo njihovo ponudbo in vam prineslo dragocen link na vašo spletno stran.

Portalov, ki se dičijo s PageRankom tri, je pri nas malo morje, resnih mojstrov, s katerimi bi dalo kaj pametnega dogovoriti, pa nekoliko manj. Ampak se splača. S 35. mesta na 8. mesto? To pa je že nekaj vredno.

  • Share/Bookmark