Arhiv za ‘ socialna omrežja’ Kategorija

Kakšni so trendi objavljanja in uvrscanja besedil na spletu?

Torek, Julij 29th, 2014

Na kratko: več bo treba delati za manj denarja.

Na dolgo: Zadnjič sem že pisal o pričakovanih spremembah v algoritmih iskalnikov. Seveda nimam kristalne krogle, a pogled v preteklost kaže dokaj očitne trende.

kakšen-bo-search-marketing-v-prihodnje

1. Če se je dalo včasih za skoraj vsako ključno besedo doseči odlično pozicijo v rezultatih iskanj, če si le imel dovolj linkov, bo v prihodnje očitno več poudarka na drugih faktorjih. Linki bodo seveda še vedno pomembni, a avtomatizacija v stilu eks rummerja ali skrejp boksa ne bo več zagotavljala dobrih rezultatov. Sledov je preveč in prelahko jih je odkriti. Po drugi plati je Gugl vrgel milijarde v programe za semantiko, se pravi, da poizkušajo določiti vzorce v besedilih. Naključne premetane besede ukradenih besedil, v katere so SEO mojstri vrinili cijano besedno zvezo z linkom, ne bodo več dovolj. Treba bo uporabiti ‘prave’ besede, ki bodo med seboj logično povezane, vmes pa bo treba dati čim bolj raznolike linke.

Če dam poenostavljen primer: ko pišemo o tortah, bodo iskalniki v besedilu pričakovali tudi omembo sladkorja, kalorij, maščob in tako naprej, vse skupaj pa v povezavi z obnašanjem iskalca (ljubiteljski pek išče drugačna besedila o tortah, kot nutricionist, ki piše strokovne članke o prehrani, čeprav morda v nekem trenutku vtipkata enako besedno zvezo) vpliva na končno razvrstitev zadetkov na točno določenem računalniku. Študij semantike bo torej dobil prednost pred poznavanjem pehapeja ali jave.

2. Vse več časa in energije bo treba vlagati v socialna omrežja. Velike blagovne znamke so tukaj naredile že veliko, čeprav večina še vedno kar precej na slepo strelja. To je tudi razumljivo, saj se pravila tako hitro spreminjajo, da je res težko izdelati jasno strategijo, kaj šele izpeljati načrtovano. Nekateri že potročajo o Fejstbuku kot glavnem viru prometa, ocene v začetku leta pa so bile (ne vem točno, za katero skupino ponudnikov vsebin), da jim FB prinaša kar 25 odstotkov prometa, Pinterest kakih sedem in Tviter približno en odstotek. Poznavanje socialnih omrežij je ena najbolj poslovno obetavnih veščin, in če imate doma mulca, ki raztura na Fejstbuku, zna pek socialnih mrež organizirat žur ali podpisovanje peticije, imate vsekakor nekoga, ki bo v nekem trenutku gotovo dobil boljšo priložnost, kot njegov vrstnik, ki sicer zna igrati na violino, a ni ravno prvi med prvimi.

3. Vsebina se bo morala prilagajati socialnim omrežjem, ki niso le vir prometa, ampak dajejo tudi vse več signalov iskalnikom, ki razvrščajo vsebino tudi glede na število lajkov tvitov in plusov. Ker pa so omrežja različna, bo treba isto vsebino ponuditi v več različicah. Izrazit poudarek na grafiki bo zadovoljil uporabnike Pinteresta, zelo kratki povzetki z relevantnimi linki bodo za Tviteraše, Fejstbukovci bo pričakovali nekoliko, pa ne veliko daljše odlomke, itd. Widgeti za deljenje po družabnih omrežjih bodo obvezni del repertoarja uspešnih spletnih strani in verjetno dober vir zaslužka za računalničarje, ki so svoj talent sicer doslej porabljali za spamanje po forumih in blogih naivnih uporabnikov.

4. Lastniki spletnih strani bodo morali več časa in energije porabiti za sklepanje zavezništev, podobnih poslovnim zvezam iz resničnega sveta. Namesto izmenjave linkov in občasnega gest bloginga, bo treba kdaj stopiti skupaj tudi za kakšno nagradno igro na kakšnem portalu ali skupno produkcijo videa ali podcasta. Pravi ljudje bodo sklepali prave posle z drugimi pravimi ljudmi, pri tem pa bo treba premagovati različne ovire, od predsodkov, ki jih imajo drug do drugega ljudje različnih starosti, do nenehno spreminjajočih pravil na webu na splošno in vsakem njegovem delu posebej, pa seveda paziti na zakonodajo, ki se s prehodom meja (ena največjih lepot, pa tudi prekletstev interneta) še dodatno zapleta.

5. Vse več surfanja po netu bo prek mobilnih naprav. Pametni mobiteli in tablice bodo v nekaj letih skoraj samoumevni, prenosi vse hitrejši, zahteve uporabnikov po nenehnem dostopu do informacij vse večje. Responsiv dizajn splentnih strani je že zdaj obvezen, čeprav še marsikomu na tem področju ne gre prav dobro od rok, treba pa bo prilagajati tudi vsebino – uporabnik prek mobilnika v večini primerov ni razpoložen za branje tako dolgega članka, kot uporabnik, ki se v udobni službi nasloni v svoj spinalis in članek v miru prebere (nato pa še pokomentira na svojem FB profilu), ker je vendar danes malo kasneje prišel in mora to nadoknaditi tako, da z delom tudi malce prej zaključi.

No, kar veliko sem omenjal vsebino. Kakšna naj bi bila v prihodnje, se pravi v prihodnjih letih – prihodnjič.

  • Share/Bookmark

Kako povečati krog prijateljev, oz. sledilcev (followerjev) na spletu?

Ponedeljek, Marec 31st, 2014

1. Na kratko: z vztrajnostjo in nekaj preprostimi triki.

2. Na dolgo: vztrajnost je znana, čeprav ne najbolj priljubljena lastnost, trikov, pravzaprav osnovnih pravil, pa bom nekaj naštel v nadaljevanju.

kako dobiti vec followerjev

Kdor tale blog spremlja že dalj časa, verjetno že ve, da nisem velik ljubitelj socialnih omrežij. Zahtevajo veliko časa, dejavnost na njih daje kratkotrajne rezultate in zelo težko se prenaša v rezultate iskanj na Guglu in tovarišiji.

Po drugi plati pa je promet pač promet, in če kupec v spletno trgovino pride prek YouTuba, Pinteresta, Facebooka ali Twitterja, njegov denar ni nič manj vreden od denarja kupca, ki pride z Guglom. In še tveganje se v tem primeru malo porazdeli, ker nikoli ne veš, kaj bo prinesla prihodnost (beri: boš prišel na blacklisto). Zelo verjetno se tudi zdi, da bodo znaki aktivnosti, oz. priljubljenosti na socialnih omrežjih v prihodnosti vendarle igrali malo večjo vlogo pri izračunu ratingov v iskalnikih. Če ne bi bilo tako, v Google Plus ne bi bilo vloženo toliko dela in denarja.

No, tule so nekatere stopničke, ki nam lahko pomagajo pri pridobivanju prijateljev in sledilcev v socialnih omrežjih:

1. Ustvariti si moramo svoj profil

Vem, sliši se smešno preprosto, a brez profila ne gre. To ne pomeni le registracije, ampak tudi sliko, nekaj besed o sebi, včasih je zaželjena tudi izobrazba, morda seznam najljubših knjig in tako naprej. Pri vsakem socialnem omrežju je drugače, a splošna pravila so enaka: v profilu naj bo čim več podakov o lastniku profila, kako daleč v razkrivanju intimnih podrobnosti pa kdo želi iti, se seveda odloči sam. Pravilo, ki vedno velja – kar je objavljeno na internetu, ni NIKOLI več zasebno.

2. Dajajmo skupnosti

Kot je v blogosferi logično, da pišemo objave, je tudi na vsakem socialnem omrežju logično, da nekaj objavljamo. Nekatera omrežja dovolijo le objavo slike ali linka z nekaj spremnimi besedami, pri drugih lahko objavimo krajše romane, v vseh primerih pa je zelo pomebno, da se naša aktivnost vidi v takoimenovanem feedu, ki je dostopen drugim uporabnikom. Nikoli ne objavljajmo le svojih vsebin, ker je smisel deljenja v tem, da delimo, se pravi, objavimo tudi kaj, kar so ustvarili našii prijatelji, ali pa je našim pijateljem zgolj všeč. Lajkanje, apvoutanje, šeranje, retvitanje, repinanje in druge domislice so del aktivnosti na socialnih omrežjih.  So močna orožja in neumno bi bilo, če bi se jim že vnaprej odrekli. Če sčasoma ugotovimo, da nekatere dejavnosti dajejo boljše rezultate od drugih, seveda porabimo več časa za ‘donosnejše’, a se vsemu ostalemu, posebej pa ne prezkušanju novega, nikar ne odrecimo.

3. Opazujmo dejavnost drugih

Posebej veliko se lahko naučimo od uporabnikov, ki so po določenih kriterijih (za vsako omrežje so drugi, poleg tega končno mero postavljamo sami) uspešnejši od povprečja. Guy Kawasaki ima na primer prek šest milijonov sledilcev na Gplusu. Vsekakor možak, katerega obnašanje velja opazovati. Opazujemo, kaj so naredili tovrstni uspešneži, da so sprožili določen odziv, na primer debato s stotinami komentarjev, ki je morda na določeno stran poslala kopico radovednih obiskovalcev. Bi lahko kaj podobnega nekega dne ponovili sami?

4. Sledimo aktivnim uporabnikom

Če nekdo že mesece ni ničesar objavil, mu nima smisla slediti. Če pa je njegova dejavnost živahna, ima aktivne prijatelje, se vključuje v razprave, morda celo vodi kakšno interesno skupino, je to vsekakor oseba, ki se jo splača dati na seznam tistih, ki jim sledimo, ali bi jih radi pofrendali. Taka oseba je običajno zelo zaposlena in nas sprva ne bo niti opazila, a njegovi prijatelji nas morda lahko sprejmejo za svoje, če se bomo v debate vključili pametno, kar pomeni na vljuden in konstruktiven način. Če nam je določena objava všeč, pritisnimo lajk ali plus, če nam je zelo všeč, jo retvitnimo ali šerajmo, če imamo kaj pametnega (ali vsaj duhovitega) dodati, naredimo to, če pa nič od tega, se ne vmešavajmo. Raje poiščimo kaj, kar nam je všeč.

Osebno imam kar nekaj izkušenj z Web 2.0 stranmi, pa lahko rečem, da je pozitiven odziv veliko verjetnejši, če imamo opravka s starejšimi kot z mlajšimi (morda so na internetu stareši bolj zaradi druženja, mlajši pa bolj zaradi denarja?), z ženskami kot z moškimi (komunikacijske sposobnosti, posebej na področju takoimenovanega small talka, so pri ženskah bistveno boljše), z Azijci kot z Evropejci (morda zaradi karme?), bo pa to moral preizkusiti in analizirati vsak sam.

5. Vztrajajmo, a ne težimo

Ne pričakujmo, da bomo že prvi teden pridobili sto sledilcev. Končna števika niti ni bistvena, ker je en aktiven sledilec seveda več vreden od tisoč fiktivnih. Postavimo si neke realne cilje, na primer tri sledilce na teden, ob porabi petnajst minut na dan, ali kaj podobnega, nato pa počasi povečujmo zahteve. Previsoki cilji nas lahko ob skromnih rezultatih odvrnejo od uporabe, še preden se zavemo pravega potenciala določenega socialnega omrežja. Poleg tega nas prevelika agresivnost, na primer v pošiljanju prošenj za prijateljstvo ali komentiranju, uvrsti med spamerje in nam lahko lastnik omrežja uporabo prepove.

Sčasoma si bomo gotovo ustvarili krog zanimivih prijateljev, oz. sledilcev, kar ni nič drugega kot večje število zvez (in brez zvez se danes nikamor ne pride)  in z njihovo pomočjo bodo naši cilji na spletu vsekakor lažje uresničljivi. Če cilje seveda imamo

  • Share/Bookmark