Arhiv za ‘ spletne strani’ Kategorija

Zakaj potrebujemo statistiko na spletni strani?

Torek, Marec 26th, 2013

Na kratko: ker nam je najboljši pokazatelj prometa in z njo lahko nadziramo takoimenovano pozicioniranje (kdaj, kdo, koliko, zakaj in se kaj).

Na dolgo: bom poskusil vseeno biti čim krajši …

Statistika je velika laz

Statistika je velika laz

No, če imamo na primer spletno stran, ki se ukvarja s spletno optimizacijo, nas seveda zanimajo iskalci, ki v iskalnike tipkajo: ’spletna optimizacija’ ali ‘optimizacija spletnih strani’, ali ‘optimizacija za iskalnike’ itd.

Poglejmo, kaj na to reče Google AdWords:

optimizacija spletnih strani … 1.600 iskanj

optimizacija za iskalnike … 170 iskanj

spletna optimizacija … 36 iskanj

Seveda se zdi optimizacija spletnih strani najprivlačnejša in svojo objavo zasnujemo na tem zaporedju besed: naslov, podnaslov(i), v prvi stavek, morda še v zadnjega in nekam vmes, morda ga celo boldamo (ja, to še vedno deluje) in tako naprej.

Ampak zaradi nekega razloga (ker imamo zelo hudo konkurenco za to zaporedje?) nas iskalniki za ciljano zaporedje besed vržejo na trideseto stran rezultatov in z našimi načrti ni nič.

Po drugi plati pa nam vseeno pošiljajo promet. Statistika, čeprav je lahko varljiva, nam jasno nosi promet za besedico ‘pozicioniranje’ (320 lokalnih iskanj). Hja, zdaj moramo le še pogledati, zakaj ji je ta besedica všeč.

Pogled v AdWords pove, da je konkurenca za to besedo nizka. Seveda se to nanaša na plačane reklame, a očitno beseda ni dovolj zanimiva, da bi zanjo veliko ljudi plačevalo. Torej je res morda konkurenca malo manjša.

In res najdemo našo stran na primer na petem mestu.

Super. Bi jo lahko spravili na četrto ali tretje?

V takšnem primeru se lahko tudi opečemo (jaz sem se že), zato bodimo previdni in potrpežljivi.

Oglejmo si stran(i), ki imajo promet na besedico pozicioniranje. Bi stran(i) lahko še malce popravili? Morda dodali kak ljubek podnaslov s to besedico? Ali stavek, kjer ta beseda že je, premaknili s četrtega na prvo ali celo prvo mesto v besedilu? Ali dodali kakšno interno povezavo za ciljano besedico?

Poiščimo kakšno priložnost in jo preizkusimo. Samo eno naenkrat in vzemimo si vsaj nekaj dni, da vidimi, ali deluje ali ne. Ko sem nazadnje napravil napako, sem izgubil ves promet za sprva izbrano besedno zvezo, na novo, boljšo pa ga nisem dobil naslednjih šest mesecev, zato moramo vedeti, da se igramo z ognjem.

Drugi del je off-site optimizacija, se pravi postavljanje linkov z ustreznim anchor textom. Spet postavimo le enega naenkrat in potrpežljivo čakamo. Odkar zunaj lomastijo Pande in Pingvini, so takšni manevri zelo občutljivi.

Bom dodal še eno napako iz lastne izkušnje. Imel sem stran, ki mi je nosila promet na dano zaporedje. Ne le nosila promet, bil sem prvi na Guglu (COM) v res hudi konkurenci prek 11 tisoč strani z natanko istim zaporedjem.

Ampak sem bil požrešen in sem hotel promet še na drugačno, sorodno zaporedje, kjer pa me ni bilo med prvih sto. Zato sem besedilo res malenkostno preoblikoval in postavil en, ampak res res dober link.

Za novo besedno zvezo sem prišel na dvajseto mesto. Opazen, celo pohvale vreden preskok, ampak premalo za omembe vreden promet. Pa to ni tisto najhujše. Za besedno zvezo, kjer sem bil prej prvi, sem padel na drugo mesto in moj promet je padel za trideset odstotkov.

Eh!

Se pravi:

1. ciljamo besedno zvezo

2. preverimo, kaj smo zadeli (z dobro statistiko in Guglov Analytics naj nikakor ne bo edino orodje)

3. poskusimo malce izboljšati besedilo in postaviti kakšen link za tisto, kar nam že nosi promet (ima v očeh iskalnikov že avtoriteto)

4. preverimo, ali nam je uspelo in smo ob tem kar se da potrpežljivi, ker so kazni precej hujše od morebitnih nagrad

5. izplakni in ponovi.

Naslednjič pa besedica, dve, o tem, kako sploh preveriti naše pozicije v iskalnikih. Brez teh orodij pozicioniranje pač nima smisla.

  • Share/Bookmark

Zakaj je smiselno uporabljati interno linkanje?

Petek, December 21st, 2012

Na kratko: ker je iskalnikom treba jasno dopovedati, kaj je bolj in kaj manj pomembno.

Na dolgo: poglejmo si prvo sliko.

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Takole je videti tipična spletna stran, kjer na osnovnem naslovu ponujamo različne splošne informacije, med podstranmi pa imam tudi takšno, ki je še posebej pomembna. Na primer stran, prek katere je mogoče kupiti naše izdelke. Ker običajno osnovna stran najlažje pridobiva avtoriteto, ta avtoriteta pa se nato deli na bolj ali manj številne podstrani, je smiselno, da tudi s podstrani preusmerjamo avtoriteto na tisto stran, ki je za nas bistvenega pomena.

Kaj je avtoriteta strani, je seveda težko razložiti, a poenostavljeno gledano, jo je mogoče predstaviti kar s PageRankom. Saj še veste, kaj je PageRank?

Kdor spremlja PageRanke svojih spletnih strani, seveda ve, da ima obiačjno osnovna stran največjega, nato pa se zadeve delijo, delijo, delijo in še naprej delijo, vse do bridkega konca. Tudi če startamo s PageRankom 7 (navaden smrtnik o tem lahko le sanja), bo že na prvih podstraneh hitro padel na petico, na naslednjih na štirico ali trojko in tako naprej …

Se pravi, da postavimo najpomembnejšo stran čim bliže osnovni in poskusimo s preostalih del takoimenovanega link juica vrniti nazaj. Ne delajmo si utvar, da lahko vrnemo vse, ker to zelo verjetno preprečuje že osnovna formula za izračun PageRanka. Poleg tega bi se iskalnikom verjetno zdelo sumljivo, da je vse skupaj zgoščeno na eno samo podstran. Ampak marsikaj le lahko postorimo. Se pravi, da naredim nekaj takega:

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Kaj pa pri blogu?

Tu je tipična zgradba strani malo drugačna:

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Pri blogu je vse skupaj tako organizirano, da je najnovejši post na vrhu. Tako dobi največ avtoritete z osnovnega naslova, tisti post, ki nam je iz nekega razloga najpomembnejši (na primer z njega preusmerjamo publiko na našo prodajno stran), pa z vsakim novim postom (objavo, ja, slovensko, prosim), pa dobi vse manj avtoritete. Vendar je tu več možnih rešitev.

- Najpomembnejši post lahko posebej izpostavimo in poskrbimo, da bo vedno na vrhu (make it sticky!).

- Link na našo prodajno stran lahko postavimo pri strani, v blogorolo (tipično močni linki s stalno avtoriteto, saj se z novimi objavami postov ne pomikajo navzdol.

- Lahko naredimo dodatno podstran na blogu in na prodajno linkamo z nje ter si tako zagotovimo, da bo na primer polovica avtoritete vedno prišla do našega najpomembnejšega linka.

- Lahko nehamo objavljati nove poste in tako obdržimo najpoemmbnejšega na vrhu. V tem primeru vsaj po mojih izkušnjah avtoriteta bloga počasi pada. Iskalniki pač od blogov (pravzaprav od vseh strani, a a od blogov še posebej) pričakujejo, da bodo vsaj občasno ponudili kaj novega.

- Ali pa z vsakega novega posta postavimo link na prodajno stran, kot je to na primer narejeno tule.

Vendar morda nobena od predlaganih rešitev ni primerna za naš namen. Tako je interno linkanje spet najboljša izmed možnosti.

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Seveda tudi tukaj pazimo, da avtoriteta lepo kroži in ni pretirano usmerjena na eno samo mesto. V blogih takšne povezave delujejo že v osnovi naravno in so iskalnikom načeloma všeč. Posebej super je, da imamo nad internimi linki popoln nadzor, česar za linke, ki prihajajo od zunaj, ne moremo reči. Uporabljajmo interno linkanje, interni linki so naši prijatelji!

Naslednjič pa nekaj besed o pomenu deep linkov.

  • Share/Bookmark

Se prav napiše pravljica al’ pravlica?

Torek, Maj 22nd, 2012

Na kratko: Odgovor se zdi preprost le na začetku.

Na dolgo: Kot je že marsikdo ugotovil, sem se kar precej ukvarjal s spletno stranjo, ki svojim obiskovalcem ponuja pravljice.

Pravljica ali pravlica?

Pravljica ali pravlica?

Če nekdo išče pravljice, seveda pričakujemo, da bo v okno iskalnika vtipkal besedo “pravljice”. Ampak ljudem se včasih mudi, ali pa so ravno manjkali pri tisti uri pravopisa in zato nekateri vtipkajo tudi “pravlice”.

Seveda bi tudi njim rad ponudil obisk strani, za katero verjemem, da jo iščejo. To je možno narediti na več načinov:

- Registriram spletno domeno z imenom pravlice.com ali kaj podobnega. Rezultat bo hiter in v nekaj tednih sem lahko z le nekaj vrsticami vsebine in povsem brez backlinkov na prvi strani, zelo verjetno pa tudi na prvem mestu. Ne vem, nisem preverjal, sploh pa bodo rezultati po tej objavi malo drugačni, ampak tudi za prvo mesto ne bi bilo treba prav veliko truda, morda urico ali dve dela. Konkurence praktično ni, beseda je komercialno nezanimiva in še zatipkana.

Zakaj mi tak način ni pogodu? Ker je videti nemarno za vse tiste, ki vedo, kako se besedo pravilno zapiše. Na spletu gre vedno za avtoriteto in če se hočem predstaviti kot avtoriteta za pravljice, si pač ne morem privoščiti, da besedo zapišem napak na tako pomembnem mestu, kot je url. Ta možnost torej odpade.

- Kaj pa, če bi to besedo narobe zapisal (seveda bi to storil nalašč) na kakem drugem mestu? Človeški bralci bi to morda celo spregledali, iskalniki pa seveda ne.

Hja, žal se kar veliko ljudi zmoti in gotovo je splet posejan s stranmi, kjer je mogoče najti točno to tipkarsko napako. Če to besedo več kot stokrat mesečno vnesejo v okno iskalnika, so jo gotovo objavili tudi na blogih, forumih  in še kje. In vse takšne objave rangirajo, vsaj nekatere med njimi pa imajo tudi že nekaj avtoritete (beri: backlinkov), zaradi katere jih bo težko premagati. Pri tako redko iskani besedi mi 37. mesto pač ne more biti dovolj dober cilj.

- Torej mi preostane le tretja možnost: z linkom, ki ima primeren anchor text! Za konkretno besedo “pravlice” bi torej napravil takole:

pravlice

spotoma pa lahko še naredim preizkus za besedo:

grim

in besedno zvezo:

grimove pravljice

Pri zadnji pričakujem največ težav, saj jo imajo konkurenti tudi v url-ju (morda so bili površni pri poimenovanju, morda pa so tudi oni manjkali pri kakšni šolski uri), zato sem tipkarsko napako napravil še sam in sicer na enem pomembnejših mest: v enem od podnaslovov (zaradi te napake stran za besedno zvezo “grimove pravljice” že rangira v guglu na 7. mestu).

Ko smo že pri delu, dodajmo še eno sorodno finto. Ob tipkarskih napakah moramo računati tudi na obiskovalce, ki v iskalnike vnašajo kar besede, kot jih izgovarjajo, in sicer bomo naredili poskus za besedo Disney: “dizni”.

Se pravi:

dizni

Da bo tale eksperiment zanimivejši in verodostojneši, bom podal še uvrstitve v iskalnikih (google.si) en dan pred objavo tega posta (uporabil sem seoserp):

pravlice: ni med 1.000

grim: ni med 1.000

grimove pravljice:  7

dizni: ni med 1.000

Moja pričakovanja: pri prvi in tretji opazen napredek, pri drugi tekmujem z zelo avtoritativnimi tujimi besedili, ki nimajo nobene zveze z bratoma Grimm, in najbrž ne bo opaznega učinka, pri zadnji pa nimam pojma. Prepričan sem, da bom tudi tu tekmoval s stotinami stranmi iz okolice, kjer besedo “dizni” dejansko uporabljajo v slovnično pravilnih stavkih in bi bil zelo vesel že, če bi se pokazala med prvih 1.000, po drugi plati pa sem jo uporabil tudi v samem besedilu in bo mogoče to kaj pomagalo.  Bomo počakali teden ali dva (tale blog  ima trenutno le avtoriteto 2, kar pomeni, da boti ravno ne poskočijo ob vsaki objavi) in bom rezultate obelodanil potem.

Če ne bo haska, bom napisal še eno podobno objavo v angleščini in bodo potem linki delovali z dvojno močjo. Ampak o tem kasneje.

Komaj čakate, kajne?

  • Share/Bookmark

Ali priporočene tehnike optimiziranja zares delujejo?

Sreda, April 25th, 2012

Na kratko: Da, a ne vedno povsem tako, kot bi si želeli.

Na dolgo: Takole, za majhen intermezzo, bom predstavil svojo zgodbo vzpenjanja po lestvicah spletnih iskalnikov. Imel sem spletno mesto z nekaj desetinami spletnih člankov, ki so po vseh poklicnih merilih veljali za kakovostne (pri tem ne govorim o postavljanju vejic).

Tehnike optimizacije za iskalnike

Moj SEO daje rezultate

Imel sem tudi nekaj obiskovalcev na dan. Skromno sem upal, da bo vsak članek dobil vsaj deset obiskovalcev, pa je bilo razmerje prej obratno, se pravi za deset člankov le en obiskovalec. Statistika je razkrila še več. Tudi obiskovalci, ki so zašli k meni, se se hitro pobrali stran in nikomur ni prišlo niti na misel, da bi kaj kupil.

Potem sem začel brskati po spletu in odkril, da zanimivi članki nikakor niso dovolj. Biti morajo tudi tako napisani, da so v njih besede ali besedne zveze, ki jih ljudje dejansko iščejo. In še kasneje sem ugotovil, da to še vedno ni dovolj, ker programi, s katerimi ocenjujemo, kaj ljudje dejansko iščejo in kako pogosto, podatke podajajo nekoliko … hm … po svoje.

Kar pomeni, da sem šel iste članke pisat znova in mi je popravljanje vzelo precej več časa kot prej pisanje.

Odkril sem tudi, da so se moji položaji v iskalnikih malce izboljšali. Če sem bil prej, denimo na 308. mestu, sem zdaj prišel med prvih 100, v nekaterih primerih celo med 50. Pri obisku je to pomenilo le malenkostno spremembo v skupnem številu, a bralci so v povprečju na mojih straneh le ostajali nekoliko dlje. To je pomenilo, da jih je več dejansko našlo tisto, kar so iskali, ali pa se jim je vsaj zdelo zanimivo. A še vedno ni nihče ničesar kupil.

Nato sem izvedel, kako pomembne so spletne povezave in začel iskati lastnike drugih strani, s katerimi bi si lahko povezave izmenjal. To je bilo veliko težje in zamudnejše delo, kot sem si predstavljal, a majhne spremembe na boljše so se le pokazale.

Še kasneje sem ugotovil, da so povezave, ki kažejo le na mojo spletno stran, ne pa tudi z moje nazaj, precej več vredne in sem odprl blog, s katerega sem začel veselo postavljati povezave, ki kažejo na moje strani. Ampak pravih rezultatov ni bilo. Če je prej trajalo tri mesece, da so iskalniki mojo spletno stran sploh povohali, je tu trajalo šest mesecev, da so opazili blog in še tri, da so povezave pridobile nekaj mišic.

Vmes sem se naučil ogromno novih stvari, ki sem jih poskušal sproti uporabiti v praksi, za najpomembnejšo ključno besedo, ki sem jo ciljal, sem priplezal na 14. in nato še na 11. mesto v Guglu. Na dan sem dobival približno tri obiskovalce v spletni trgovini, v letu dni pa med njimi tudi deset ali enajst kupcev. Ne ravno bleščeč rezultat, a moje tehnike optimiziranja so začele kazati rezultate.

Vzporedno sem ugotovil, da so nekatere druge besede ali besedne zveze, ki jih sploh nisem ciljal, ali pa sem jih uporabil le spotoma, za kak poskus, celo dragocenejše zame, saj so pomenile večjo verjetnost, da kdo kaj kupi.

In sem se odločil, da bom dve izmed teh besed podprl s svoje majceno mreže blogov in drugih podpornih strani, da vidim, kako se bo moje znanje pokazalo  v praksi zdaj, ko že nekaj vem, ko sem že napravil veliko napak in lahko naučeno preizkusim v praksi s primernimi orodji.

Napisal sem nekaj podpornih člankov, preoblikoval nekaj že obstoječih in spremenil nekaj spletnih povezav. Za obe ciljani besedni zvezi sem v manj kot mesecu dni prilezel na tretje mesto.

Če si 308. ali 14., ni bistvene razlike, če pa si tretji, že lahko pričakuješ kak telefonski klic. In res je le nekaj ur po tem, ko sem opazil, da so me iskalniki končno nagradili za trud, pozvonilo.

Poklicali so me s tržnega inšpektorata …

Torej – bodite pripravljeni na uspeh!

  • Share/Bookmark

Kaj so spletni direktoriji člankov?

Petek, Marec 23rd, 2012

Na kratko: lepa priložnost za izboljšavo vaših pozicij v iskalnikih.

Na dolgo: v tujini lepo razvita spletna veja, pri nas pa slabo izkoriščena priložnost tako za imetnike direktorijev člankov, kot za avtorje in uporabnike člankov.

Direktoriji člankov so lahko lepa priložnost za optimizacijo

Imeniki člankov so lahko lepa priložnost za optimizacijo

Kako deluje direktorij člankov?

Načeloma je to spletni portal, v katerem lahko objavlja skoraj kdorkoli. Lepota in hkrati prekletstvo spletnih portalov je v njihovi raznovrstnosti. Ker so raznovrstni, je na njih mogoče prebrati mariskaj z zelo različnih področij, kot so na primer kulinarika, zdravje, lepota, knjige za otroke, finance  in podobno.

Toda iskalniki so pri takšni raznovrstnosti zmedeni in zato portali, dokler si ne ustvarijo odmevnega imena, zlepa ne kotirajo v iskalnikih. Moj portal ima na primer približno sto objavljenih člankov, a le eden je v iskalnikih na prvem mestu za ključno besedo, in še to se je zgodilo po naključju. Za besedo, ki se je pokazala za finančno donosno, pa sem se skoraj eno leto mučil, da sem prišel na prvo stran in še zdaj so finančni učinki, milo rečeno, medli.

Ob nenehni optimizaciji za pomembno besedo (ali več njih) marsikateremu imetniku portala zmanjka časa, da bi iskalnikom ponudil tisto, kar imajo najraje: svežo vsebino. Zato je marsikateri imetnik portala pripravljen sprejeti članek zunanjega avtorja, v katerem je lahko objavljena povezava na avtorjevo spletno stran. Seveda pravila postavlja imetnik portala: dolžina članka, tematika, število dovoljenih povezav …

Običajno je tako, da imetnik portala, ki doseže nek ugled pri iskalnikih (tipično pri PageRanku 4, čeprav pri nas nekateri postanejo pohlepni že pri trojki), postaja vse bolj nezaupljiv do zunanjih avtorjev, ki pa jih je z rastjo PageRanka seveda vse več in več. S portalom s šestico bi zagotovo dobili vsaj deset brezplačnih člankov na dan, verjetno bi bil vsaj na katerega od njih tudi prilepljen kak desetak.

Nekateri portali so že od začetka zasnovani kot direktoriji člankov. Ker so jih postavili spletni mojstri, ki se zavedajo njihovega potenciala, pogosto zahtevajo kaj v zameno. Tipična zahteva je link, ki ga mora priskrbeti zunanji avtor (in to  ne kakršenkoli link, večina se začne pogovarjati šele pri dvojki ali trojki). Drugi bi radi denar, tudi do 25 evrov za članek, kar se zdi marsikomu narobe svet, saj smo ljudje z novinarskimi izkušnjami vajeni za objavo svojih člankov denar dobivati in ne plačevati, a na spletu je logika včasih malo obrnjena na glavo.

Še ena zanimiva možnost je distribucija člankov. Dobro zasnovan direktorij člankov lahko vsakemu, ki pride mimo, dovoli, da članke prepiše in objavi na svoji spletni strani, a pod pogojem, da se članka ne spreminja in se zraven navede vir.

Tako dobi mimoidoči vsebino zase, imetnik direktorija člankov in avtor članka pa dragocene linke. No, zaenkrat ta sistem pri nas ne deluje, ker so članki običajno napisani ZELO površno (šlampasto je še boljši izraz) in si človek pri zdravi pameti pač ne želi mazati svojega spletnega mesta s takšnimi besedili in za povrh še podarjati povezave.

Sam sem pri nas preizkusil delovanje treh brezplačnih imenikov člankov, v katere sem oddal tri članke v razmiku dveh dni. Dva članka sta že objavljena, tretji pa po dobrem tednu še vedno čaka na odobritev (neresen odnos imetnikov direktorijev člankov je nekaj, kar je treba ob brezplačni storitvi gotovo vzeti v zakup). No, za besedo, ki sem jo ciljal, sem že z dvema objavama naredil lep skok naprej in sicer s 35. na 8. mesto, kar sicer še ni moj končni cilj, a se vsekakor pozna pri obisku.

Kako torej izrabiti direktorije člankov? Pri nas zelo veliko možnosti žal ni, a je na voljo ogromno portalov, ki hlepijo po sveži vsebini, ker bi radi vsaj nekaj zaslužili s prikazovanjem oglasov. Poiščite takšne portale, preberite si, kaj ponujajo in premislite, ali jim lahko ponudite kaj koristnega. Nekaj, kar bo obogatilo njihovo ponudbo in vam prineslo dragocen link na vašo spletno stran.

Portalov, ki se dičijo s PageRankom tri, je pri nas malo morje, resnih mojstrov, s katerimi bi dalo kaj pametnega dogovoriti, pa nekoliko manj. Ampak se splača. S 35. mesta na 8. mesto? To pa je že nekaj vredno.

  • Share/Bookmark

Kako nenehno pridobivati obisk na spletni strani?

Ponedeljek, Februar 6th, 2012

Na kratko: z nenehnim garanjem.

Na dolgo: z dodajanjem novih vsebin, sprotno optimizacijo in nenehno promocijo.

Optimizacija spletnih strani se nikdar ne neha

Spletna optimizacija je nikoli končan posel

Gremo kar po vrsti:

1. Dodajanje novih vsebin je všeč vsem iskalnikom. Nova vsebina pomeni nove informacije, ravno to pa ljudje z iskalniki iščejo. Če na svojo spletno stran vsak dan dodamo kak članek, jih bomo imeli v nekaj letih nekaj sto in s primerno povezavo med njimi smo zgradili že majhno mrežo, po kateri se bodo iskalniški boti in spiderji zadovoljno slinili.

Tudi brez posebne optimizacije bomo dobivali obisk, saj ljudje v iskalnike vtipkavajo vse mogoče in po načelu ‘tudi slepa kura …’ bodo obiskovalci zašli tudi na naš spletni naslov. Če bodo našli uporabne informacije, se bodo zadržali dalj časa, iskalniki si to zapišejo in naše strani začnejo rangirati vse višje in višje. To seveda pomeni še več obiskov, v kombinaciji z dodajanjem vse več novih vsebin bomo sčasoma pridobili ugled, kot jih imajo nekateri novičarski portali.

Žal nenehno dodajanje vsebin zahteva veliko časa in discipline. Ju imamo?

2. Sprotna optimizacija je nujno potrebna. Kot primer si lahko ogledamo imetnika portala, ki piše o hrani. Vsak dan napiše kaj novega in tako se nekega dne domisli, da bi napisal članek o hamburgerju. Toda preden se loti dela, vzame v roke Adwords in preveri, koliko ljudi sploh išče hamburgerje. Rezultat je porazen: nihče. Zato pa iščejo informacije o pleskavicah. Vsak mesec to besedo v iskalnike vtika več kot 200 ljudi. Nekateri iščejo recepte za pripravo, drugi zanimivosti, tretje zanima, kje se dobi najboljše (največje, najcenejše, itd.) pleskavice.

Ha! Ideja o hamburgerju je očitno zgrešena, članek o pleskavici (glede na rezultate iskanj je že jasen URL in naslov, pa tudi beseda, ki se bo morala pojaviti na začetku in na koncu članka, znani so tudi že mednaslovi) pa skoraj napisan! S primerno izbiro slik in tagov na njih je optimizacija skoraj opravljena. Seveda moramo stran podpreti s trenutnimi zahtevami, kot so lajk gumbi za Fejstbuk, Tit in zadevo digati, pinati, stamblati …

No, tovrstne igračke dodajamo sproti. Ko je članek napisan, ni treba, da vsak dan, a enkrat ali dvakrat letno le preletimo rezultate iskanj (kdo ve, morda bomo nekega dne s pleskavic tudi v Sloveniji preklopili na hamburgerje) in dodajmo kak nov gumb za lajkanje, šeranje in podobne iskalnikom všečne domislice.

3. Nenehna promocija je povezana z optimizacijo na strani, a jo načeloma izvajamo izven naše strani.  Poleg tega jo je pametno izvajati bez prestanka, ne le enkrat ali dvakrat letno. Se pravi, da poskušamo pridobiti linke, se pojavljati na forumih, morda v kakšni pasici, celo v kaki reviji ali knjigi …

V teoriji bo obisk privabila že dobra vsebina, a v praksi se moramo za vsakega obiskovalca pošteno potruditi. Zato prišlekom morda lahko ponudimo tudi kakšna darilca, na primer popust na izdelek ali storitev, ki jo ponujamo, zabavno vsebino, ki jih ne bo le razveselila, ampak jo bodo tudi želeli deliti s prijatelji, morda jih povabimo na kakšno tekmovanje (na primer za najboljši recept – v takšnem primeru lahko zelo na hitro pridobimo veliko sveže, čeprav morda ne najbolj kakovostne vsebine) …

Se pravi, da z nekaj truda obisk lahko povečamo, s še več truda pa ga lahko še bolj povečamo.  Ključ do uspeha je v vztrajnosti.

V naslednjih objavah bom mlo več napisal o vsaki izmed teh treh točk. Najprej o sveži vsebini!

  • Share/Bookmark

Kako poteka vpis spletne strani v spletni imenik?

Sreda, Januar 11th, 2012

Na kratko: z vztrajnostjo in potrpežljivostjo.

Na dolgo: načeloma se moramo za vsak spletni imenik posebej registrirati (v za to predvideno okence vpisati svoj e-naslov), kar je samo majcena zaščita pred spamerji (o njih kdaj drugič), ki upravljalcu spletnega imenika vsaj približno zagotavlja, da se vpisuje človek, ne računalniški program.

Vpis strani v spletni imenik je zelo avtomatiziran

Vpis spletne strani v imenik naj bi potekal ročno

Spletni imeniki so že dolgo preživeta alternativa iskalnikom, v katere tipkamo ključne besede (Gugl, Najdi, Bing, …).  Sam sem spletni imenik za iskanje nazadnje uporabil pred več kot 15 leti, se pravi, ko Gugla sploh še ni bilo.

Spletni imeniki so smiselni, ker so v njih strani razvrščene smiselno (na primer tiste, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, posebej, s športom posebej, kulturo posebej, …, ob vsaki pa je na voljo še kratek opis, ki iskalcu vnaprej pove, kaj lahko na posamezni strani pričakuje.

No, iskalniki znajo že dolgo sami razbrati, kaj določena spletna stran ponuja, za razvrščanje pa uporabljajo številne kriterije, tako da dobi iskalec, ki ni vešč klasifikacije v spletnih imenikih (enako velja za vpisovalce), bistveno hitrejše in boljše rezultate, kot bi jih z listanjem po imenikih.

Vpisovanje v imenike je smiselno le iz dveh razlogov:

1. Ker lahko nekateri v določenih primerih prinesejo nekaj neposrednega obiska (ko sem svojo prvo spletno stran vpisal v Najdijev imenik, je ta iskalnik v svojem oglasnem prostoru med prikazovanjem svežih vpisov prikazoval tudi mojo in tisti dan me je obiskalo kakih sto firbcev, ki tega sicer ne bi storili, vendar je to trajalo le en dan in nihče ni ničesar kupil).

2. Ker ima vpis v nekatere spletne imenike določen vpliv na razvrščanje rezultatov iskanj. Čeprav ljudje spletnih imenikov skoraj ne uporabljajo, jih iskalniki radi obiskujejo in po določenih kriterijih ovrednotijo strani, ki so vanje vpisane.

Naslednjič bom tako naštel spletne imenike, v katere se je sploh smiselno vpisovati.

  • Share/Bookmark

Kako si popravimo ugled v očeh iskalnikov?

Četrtek, December 22nd, 2011

Na kratko: na naš spletni naslov mora kazati (se povezovati, v žargonu linkati) čim več spletnih povezav z visokim ugledom (PageRankom).

Na dolgo: iskalniki algoritma za izračun PageRanka ne povedo. Razlog je preprost, ljudje bi to prevečkrat zlorabljali. Zato bom navedel nekaj ugibanj, podprtih s številnimi poskusi in ščepcem črne magije.

PageRank

Hočem višji PageRank! Hočem višji PageRank!

Ko se z vprašanji, povezanimi s PageRankomobrnemo na Google, dobimo odgovor, naj se ne ubadamo s PageRankom. Spletne strani so namenjene ljudem, ne iskalnim algoritmom. Se pravi, naj se posvetimo zanimivi, izvirni in koristni vsebini.

Potem, če ravno naletimo na razpoloženega govorca, še nekaj zamomlja o stalnem posodabljanju in povezovanju  naše strani na druge, ki naj bodo tudi kakovostne (beri: že imajo visok PageRank, ampak tega ne bodo priznali za noben denar), pa o pridobivanju povezav z naslovov, ki so smiselno povezani s tematiko, ki jo predstavljamo sami.

Po tej logiki bi moral biti ta blog izviren (kar absoultno drži), se povezovati s spletnimi stranmi in forumi, ki se ukvarjajo s pisanjem in optimizacijo (občasno tudi drži) in seveda bi lahko tudi poprosil kakšnega prijatelja, da mi podari povezavo s svoje strani, če je ta vsaj malo povezana s tematiko, ki jo predstavljam (kar je pri nas presenetljivo težko, smo pač narod individualcev in nam je ekipno delo prej izjema kot pravilo).

No, sam sem opravil več ekperimentov in lahko predstavim vsaj enega. Ena mojih spletnih strani je za ključno besedo brez ene same povezave od zunaj kotirala na drugi strani v Guglu. Potem sem slučajno opazil, da ima prijatelj na svojem profilu PageRank 5 (to je odličen PageRank, ki ga med blogerji v Sloveniji, ne glede na platformo, kljub izvirnosti vsebine, nenehni svežini zapisov in stotinam relevantnih povezav zlepa ne najdete). Prosil sem ga, če postavi povezavo na mojo spletno stran in že uro kasneje sem preskočil tri mesta, dva tedna kasneje pa še šest (zaradi nenehnih sprememb iskalnih algoritmov so takšni zamiki povsem običajni).

Nobene svežine, nobenih povezav z moje spletne strani, nobenih relevantnih povezav (tisti blog nima nobene zveze s tistim, kar moja stran ponuja, pa še v tujem jeziku je). Samo en sam samcat link s PageRankom 5 in že sem prišel na prvo stran za resda ne zelo tekmovalen pojem.

Torej: če hočete višji PageRank, potrebujete povezave, ki že imajo PageRank. Koliko in za kakšen PageRank, v tej tabeli.

Povedal pa sem že, da sam PageRank ni dovolj.

Z zgoraj omenjeno stranjo sem premagal VSA velika podjetja, ki tekmujejo z menoj za isto besedno zvezo, čeprav imam na spletni strani uradno še vedno PAgeRank 0 (ob naslednji posodobobitvi pričakujem vsaj dvojko), moji tekmeci pa šestice ali sedmice. Premagal sem jih, ker sem imel eno dobro povezavo IN optimizirano stran, oni pa samo veliko dobrih povezav (vsaj stokrat močnejših od moje) in kup denarja, ki ga porabijo le za oglaševanje, ne pa tudi za optimizacijo.

Ker sem o optimizaciji že govoril, bom naslednjič dodal še nekaj načinov za pridobivanje povezav na našo spletno stran (takoimenovanih backlinkov).

  • Share/Bookmark

Bo spletna stran z višjim ugledom (avtoriteto) vedno zmagala?

Četrtek, December 15th, 2011

Na kratko: ne, ker to ni edini kriterij.

Na dolgo: vprašajmo se, zakaj je potem PageRank sploh pomemben?

Kdo ima visji PageRank?

Kdo ima višji PageRank?

Ker si spletni mojstri želijo, da bi njihove strani pridobile čim več povezav s strani z visokim PageRankom. Tako bodo namreč njihove strani v očeh iskalnikov boljše, saj zanje ‘glasujejo’ strani z visokim ugledom (visoko avtoriteto).

Na spletu cveti živahna trgovina s povezavami z visokimi PageRanki, ki je sicer prepovedana (v podrobnosti se ne bom spuščal), kot zanimivost lahko povem, da se cene gibljejo od nekaj dolarjev za kopico povezav s PageRankom od 1 do 3 za neomejen čas (na spletu je to zelo ohlapen pojem), pa do nekaj tisoč dolarjev na mesec za povezave s PageRankom 9.

Na veliko žalost imetnikov spletnih strani se takšne trgovine pogosto zelo hitro končajo in sledijo hude kazni (na primer izključitev spletnih strani s seznamov na iskalnikih).

Kar pa bi morali vedeti vsi imetniki in upravljalci spletnih strani, vključno z blogerji, povzemam tule:

1. Prizadevati si moramo k čim višjemu PageRanku.

2. Pridobivati moramo povezave s strani s čim višjim PageRankom.

3. Paziti moramo, na kakšne strani usmerjamo povezave s svojih strani.

Zdaj verjetno bralce zanima, kakšne PageRanke imajo njihove strani ali blogi. To je mogoče brezplačno preveriti na primer tule.

Toda pozor: razkril bom še eno malenkost, ob kateri pogrne vsaj tri četrtine takoimenovanih spletnih mojstrov.

PageRank ima vsaka stran posebej.

Primer: Osnovna stran blogPIKAsiolPIKAnet ima tako na primer PageRank 6, vendar ima tale moj blog, ki na tem naslovu gostuje, le PageRank 0 (blog je še mlad in ta ocena doleti vse začetnike), objava, ki jo pravkar berete (no, velja približno do konca decembra 2011),  pa je še popolnoma brez PageRanka, saj je iskalniki niso še niti indeksirali (in se jim glede na avtoriteto 0 s tem ne bo mudilo, medtem ko bi ob avtoriteti 7 pritekli v nekaj minutah po objavi).

Če bi vam torej poskušal prodati povezavo s tega bloga za 50 dolarjev, kolikor na črnem trgu zahtevajo za povezavo s PageRankom 6, bi vas zelo grdo ogoljufal.

Medklic: Nedavno sem naletel ravno na en takšen primer, ko je imetnik naslova s PageRankom 4 proti plačilu ponujal možnost objave gostujočega članka s poljubno povezavo. Zaradi organizacije njegovega spletnega mesta gostujoči članek ne bi imel vrednosti PageRanka višje od 2, kar je seveda nepoštena kupčija, se mi pa zdi, tudi po obupni slovnici, ki jo je mladenič pokazal, da o PageRanku niti sam ni imel veliko pojma, kar je pri ljudeh, ki so pripravljeni kupčevati z ugledom, prej pravilo kot izjema.

Kdor je zadržal pozornost do konca te objave, se bo verjetno vprašal: kako pa si popravim PageRank in s tem ugled v očeh iskalnikov?

O tem prihodnjič!

  • Share/Bookmark

Katerim spletnim stranem lahko zaupamo bolj in katerim manj?

Sreda, December 7th, 2011

Na kratko: višji PageRank imajo, bolj jih iskalniki cenijo.

Na dolgo: seveda moram povedati, kaj je PageRank. Ne bom se spuščal v nekoliko megleno teorijo, za osnovno razumevanje ta namreč niti ni potrebna.

PageRank

PageRank

PageRank je ocena zaupanja (avtoritete), ki jo iskalnik, kot je Gugl, podeli vsaki spletni strani. Morda kdo po imenu sklepa, da je povezana kar s spletnimi stranmi (stran v angleščini prevedemo kot page), vendar je ocena dobila ime po Larryju Pageu, soustanovitelju Gugla in izumitelju algoritma, ki ocenjuje koliko zaupanja lahko iskalnik pokaže do vsake posamezne strani na spletu.

Na spletu je namreč že od samih začetkov ogromno strani, ki poskušajo tako ali drugače ogoljufati svoje obiskovalce. Gotovo se je že vsakemu zgodilo, da je iskal nekaj, našel stran, kjer je bila obljubljena prav ta informacija, a nato odprl nekaj povsem tretjega, od koder so začele siliti agresivne reklame, nagice in življenjske poslovne priložnosti. V hujših primerih prileti še kak virus, ki sesuje disk ali črv, ki nam poskuša ukrasti številko bančne kartice s pripadajočim geslom …

No, iskalniki si želijo svojim uporabnikom ponuditi čim manj tovrstnih izkušenj, zato vsaki spletni strani dajo oceno: PageRank. Ta ocena je številčna in se giblje od najnižje 0 do najvišje 10. Oceno deset ima v vsakem trenutku le peščica spletnih strani na svetu, ob zadnji posodobitvi PageRankov je Gugl celo sam sebi vzel desetico in jo znižal na devet, kar je storil tudi s Fejsbukom.

Ocenjevalna skala je logaritemska, kar pomeni, da je PageRank 4 nekajkrat bolj zaupanja vreden kot PageRank 3 in nekajkrat manj kot PageRank 5. Ker je algoritem izračunavanja skrivnost, nihče ne ve, koliko PageRankov 3 premaga PageRank 4, a spletni mojstri so naredili kopico eksperimentov in se nekako strinjajo, da je razmerje približno 18 : 1. Kar pa niti ni pomembno, ker nobena stran nima ocene natančno 3 ali 4, pri objavah so na voljo le celoštevilčni približki, tako da je lahko teoretično trojka le desetinko odstotka šibkejša od štirice … Bom raje nehal!

Ali bo spletna stran z višjim PageRankom na lestvici vedno premagala stran z nižjim?

O tem prihodnjič …

  • Share/Bookmark