Arhiv za ‘ vsebina spletne strani’ Kategorija

Kakšna bo vsebina za splet v prihodnjih letih?

Nedelja, Avgust 31st, 2014

Na kratko: izvirna, uporabna in iskalnikom razumljiva.

Na dolgo: bom po premoru napisal nekaj primerov.

kako pisati za splet

SEO mojstri se od Pandinega udara nekoliko manj zanašajo na avtomatiko. To seveda ne pomeni, da spamanje ni več najdonosnejši sistem za pridobivanje prometa in posledično služenje denarja. Vendar je povpraševanje po izvirnih besedilih v zadnjih dveh letih opazno naraslo. Narasli so tudi honorarji. Pisanje za splet je dokaj specifična spretnost, ki še ni povsem določena, upam pa si trditi, da tudi nikoli ne bo, saj se splet kot medij zelo hitro spreminja, nenehno se pojavljajo nove niše, in za pisca za spletne strani bo v vsakem primeru treba veliko prilagodljivosti.

Zdolgočasen študent, ki mu naročiš ‘nekaj v zvezi s kopalnicami, petkrat po petsto besed, do jutri zjutraj’, ni več najbolj iskan profil. Vsaj, če imamo kolikor toliko izdelano strategijo.

V prihodnje se bo vse bolj pričakovalo pravo obrtno spretnost pisanja člankov. Za informativne članke veljajo ena pravila, za prodajne druga. Pisci se bodo temu primerno specializirali.

Kot trenutno kaže, tudi podporna besedila s sto petdesetimi besedami in keywordom v naslovu kmalu ne bodo več kaj prida vredna. Vse več uporabnikov poroča o večjem uspehu daljših besedil, čeprav strogega pravila tu ne gre pričakovati. Ga tudi do sedaj ni bilo. Wikipedijin zmazek z dvema vrsticama bo vedno sesul še tako dober članek z repom in glavo, ker ima ta spletna enciklopedija pač tako veliko avtoriteto.

Toda dolg članek bo Wikipedijo vse lažje premagoval z longtajli. Poleg tega se iskalniki vse bolj zavedajo, da spamerji načeloma še vedno ne pišejo dolgih člankov, zato lahko daljši izdelki lažje dobijo avtoriteto vsaj za longtajle.

Naročniki besedil za splet se že zavedajo, da pisanje, prijazno iskalnikom, zahteva vsaj osnovno SEO znanje. to pomeni nekaj znanja Adwordsa, nekaj on-site optimizacije (od H1 do H7) in  celo nekaj malega o backlinanju.

Po drugi plati so za besedila, namenjena socialnim mrežam, v igri druga pravila, še posebej se pozna, če znajo pisci postaviti udarne naslove (Yahoo je krasen primer skladovnice člankov brez prave vsebina, ki pa kasirajo prav zavidljivo število klikov – vsaj pri športu je tako).

Ker se bo specializacija še stopnjevala, eno besedilo pa že zdavnaj ne prinaša uspeha, saj se namesto spletnega naslova z eno stranjo po novem postavlja takoimenovane sile, ki so podprti s kopico raznolikih backlinkov, prihajajo v ospredje poklici, ki jih še včeraj ni bilo. Vsebinski strategi, mojstri spletne promocije, upravljalci profilov na spletnih omrežjih, … Vse to so poklici, ki šele prihajajo, zanje ni treba visoke izobrazbe, urne postavke pa se vrtijo od dvajset evrov navzgor (no, pri nas smo malce skromnejši).

Vsekakor nas čaka zanimiva prihodnost, in glede na to, da klasični časopisi počasi umirajo, je tole gotovo priložnost za mlajše, prilagodljivejše in agresivnejše.

Ne pozabimo, da gre pri tem tudi za delo na daljavo (sam sem bil vedno ljubitelj dela v copatih), ki nima fiksnega delovnega časa in ni omejeno s klasičnimi mejami.

Vem, natrosil sem veliko novih ali vsaj manj znanih pojmov. Bom naslednjič pojasnil, kaj pravzaprav je silo, ker zadeva očitno deluje in je prav, da jo spoznate.

  • Share/Bookmark

Kakšni so trendi objavljanja in uvrscanja besedil na spletu?

Torek, Julij 29th, 2014

Na kratko: več bo treba delati za manj denarja.

Na dolgo: Zadnjič sem že pisal o pričakovanih spremembah v algoritmih iskalnikov. Seveda nimam kristalne krogle, a pogled v preteklost kaže dokaj očitne trende.

kakšen-bo-search-marketing-v-prihodnje

1. Če se je dalo včasih za skoraj vsako ključno besedo doseči odlično pozicijo v rezultatih iskanj, če si le imel dovolj linkov, bo v prihodnje očitno več poudarka na drugih faktorjih. Linki bodo seveda še vedno pomembni, a avtomatizacija v stilu eks rummerja ali skrejp boksa ne bo več zagotavljala dobrih rezultatov. Sledov je preveč in prelahko jih je odkriti. Po drugi plati je Gugl vrgel milijarde v programe za semantiko, se pravi, da poizkušajo določiti vzorce v besedilih. Naključne premetane besede ukradenih besedil, v katere so SEO mojstri vrinili cijano besedno zvezo z linkom, ne bodo več dovolj. Treba bo uporabiti ‘prave’ besede, ki bodo med seboj logično povezane, vmes pa bo treba dati čim bolj raznolike linke.

Če dam poenostavljen primer: ko pišemo o tortah, bodo iskalniki v besedilu pričakovali tudi omembo sladkorja, kalorij, maščob in tako naprej, vse skupaj pa v povezavi z obnašanjem iskalca (ljubiteljski pek išče drugačna besedila o tortah, kot nutricionist, ki piše strokovne članke o prehrani, čeprav morda v nekem trenutku vtipkata enako besedno zvezo) vpliva na končno razvrstitev zadetkov na točno določenem računalniku. Študij semantike bo torej dobil prednost pred poznavanjem pehapeja ali jave.

2. Vse več časa in energije bo treba vlagati v socialna omrežja. Velike blagovne znamke so tukaj naredile že veliko, čeprav večina še vedno kar precej na slepo strelja. To je tudi razumljivo, saj se pravila tako hitro spreminjajo, da je res težko izdelati jasno strategijo, kaj šele izpeljati načrtovano. Nekateri že potročajo o Fejstbuku kot glavnem viru prometa, ocene v začetku leta pa so bile (ne vem točno, za katero skupino ponudnikov vsebin), da jim FB prinaša kar 25 odstotkov prometa, Pinterest kakih sedem in Tviter približno en odstotek. Poznavanje socialnih omrežij je ena najbolj poslovno obetavnih veščin, in če imate doma mulca, ki raztura na Fejstbuku, zna pek socialnih mrež organizirat žur ali podpisovanje peticije, imate vsekakor nekoga, ki bo v nekem trenutku gotovo dobil boljšo priložnost, kot njegov vrstnik, ki sicer zna igrati na violino, a ni ravno prvi med prvimi.

3. Vsebina se bo morala prilagajati socialnim omrežjem, ki niso le vir prometa, ampak dajejo tudi vse več signalov iskalnikom, ki razvrščajo vsebino tudi glede na število lajkov tvitov in plusov. Ker pa so omrežja različna, bo treba isto vsebino ponuditi v več različicah. Izrazit poudarek na grafiki bo zadovoljil uporabnike Pinteresta, zelo kratki povzetki z relevantnimi linki bodo za Tviteraše, Fejstbukovci bo pričakovali nekoliko, pa ne veliko daljše odlomke, itd. Widgeti za deljenje po družabnih omrežjih bodo obvezni del repertoarja uspešnih spletnih strani in verjetno dober vir zaslužka za računalničarje, ki so svoj talent sicer doslej porabljali za spamanje po forumih in blogih naivnih uporabnikov.

4. Lastniki spletnih strani bodo morali več časa in energije porabiti za sklepanje zavezništev, podobnih poslovnim zvezam iz resničnega sveta. Namesto izmenjave linkov in občasnega gest bloginga, bo treba kdaj stopiti skupaj tudi za kakšno nagradno igro na kakšnem portalu ali skupno produkcijo videa ali podcasta. Pravi ljudje bodo sklepali prave posle z drugimi pravimi ljudmi, pri tem pa bo treba premagovati različne ovire, od predsodkov, ki jih imajo drug do drugega ljudje različnih starosti, do nenehno spreminjajočih pravil na webu na splošno in vsakem njegovem delu posebej, pa seveda paziti na zakonodajo, ki se s prehodom meja (ena največjih lepot, pa tudi prekletstev interneta) še dodatno zapleta.

5. Vse več surfanja po netu bo prek mobilnih naprav. Pametni mobiteli in tablice bodo v nekaj letih skoraj samoumevni, prenosi vse hitrejši, zahteve uporabnikov po nenehnem dostopu do informacij vse večje. Responsiv dizajn splentnih strani je že zdaj obvezen, čeprav še marsikomu na tem področju ne gre prav dobro od rok, treba pa bo prilagajati tudi vsebino – uporabnik prek mobilnika v večini primerov ni razpoložen za branje tako dolgega članka, kot uporabnik, ki se v udobni službi nasloni v svoj spinalis in članek v miru prebere (nato pa še pokomentira na svojem FB profilu), ker je vendar danes malo kasneje prišel in mora to nadoknaditi tako, da z delom tudi malce prej zaključi.

No, kar veliko sem omenjal vsebino. Kakšna naj bi bila v prihodnje, se pravi v prihodnjih letih – prihodnjič.

  • Share/Bookmark

Ali imamo opravka s spletnim goljufom?

Četrtek, Februar 27th, 2014

Na kratko: nikoli se ne ve.

Na dolgo: na srečo si lahko vsaj pomagamo z nekaterimi izdajalskimi znaki.

kako-prepoznati-prevaro-na-internetu

Priložnost ali prevara?

Žal so časi, ko so barabe nosile črne in poštenjaki svetle klobuke, mimo. Preprost pogled na spletno stran, ki obljublja zaslužek, ne bo dovolj. Spletno mesto je lahko videti povsem legitimno, pa se z njim lahko prav hitro opečemo. Na tem mestu ne bom omenjal spletnih naslovov, ki vam pošiljajo zlonamerne kode, ker to ni tema tega bloga, bom pa pokazal nekaj načinov, kako posumiti, da s spletno stranjo, na kateri se nahajamo in nam nekaj ponuja (po možnosti zaslužek), nekaj ni v redu.

Najprej stran dobro prelistajmo in nato poskusimo odgovoriti na anslednja vprašanja:

1. Ali gre le za eno stran z morda dvemi ali tremi podstranmi, ali je na spletnem mestu ogromna količina vsebin, ki ni mogla nastati v kratkem času in je že sama po sebi dokaz, da latnik strani ‘misli resno’?

2. So na spletni strani podatki o lastniku, oz. upravljalcu strani? Se da  z njim priti v stik tudi po telefonu in navadni pošti ali le prek spletnega obrazca?

3. Če ima stran veliko vsebine, je ta vsebina izvirna, ali ukradena od drugje? (To lahko preverimo tako, da naključno izberemo vrstico, jo v narekovajih vnesemo v okno iskalnika in preverimo, če se ista vsebina pojavlja na več mestih. Če se isto zaporedje besed ponovi enkrat, dvakrat, ni panike, sicer pa se lahko vprašamo, ali gre za takoimenovani syndicated content, ali navadno krajo. Vajo ponovimo na več podstraneh.)

4. Je vsebina kakovostna, ali gre za čudna zaporedja stavkov, ki jih je sestavil nekdo s pomanjkljivim znanjem jezikaa ali pa kar avtomatika v stilu Guglovega prevajalnika? Če imajo strani možnost komentiranja ali druge, sorodne interakcije z obiskovalci, ali so ti komentarji moderirani?

5. Je osebje, ki skrbi za stran, predstavljeno tudi z imeni, priimki, fotografijami in FB profili? (To seveda ne pomeni nujno, da imamo opravka s pravimi ljudmi, a če nas že misli nekdo ogoljufati, naj se vsaj potrudi.)

6. Lahko lastnika strani preverimo v kateri od zunanjih baz? (Vse pravne osebe v Sloveniji so na primer vpisane v bizi.si in tam natanko piše kdo, kdaj in s kom.)

7. Preverimo lastnika spletne strani na who.is. (Tam piše kdo je registriral domeno, kdaj in za koliko časa, ali pa piše, da se noče razkriti.) Če je spletna stran stara kakšno leto ali več, jo preverimo še v archive.org in sicer v rubriki wayback machine, kjer lahko pogledamo izgled strani v preteklosti, kar spet lahko sproži sume ob zelo velikih spremembah (v vsebini, ne v izgledu, ki se skozi leta vendarle pričakovano menja).

8. Kaj o spletni strani, ki jo preiskujemo, pravijo drugi? (Vtipkamo ime spletne strani in pogledamo, kaj kažejo rezultati, spet vtipkamo z  dodano besedo scam in spet pogledamo, kar vržejo rezultati. Vtipakmo ime z dodano besedo review in preverimo itd.)

9. Če smo ob zgornjih preverjanjih ugotovili, da ima ista oseba (fizična ali pravna) v lasti več spletnih strani, preverimo še te.

10. Obiščemo ahrefs.com in vnesemo spletni naslov (za malo boljše preverjenje priporočam brezplačno registracijo in nekaj potrpežljivosti, ker lahkobrezplačni uporabnik naredi le deset poizvedb na dan in vsak klik šteje kot poizvedba. Malo več o uporabi ahrefs.com bom spisal ob kaki drugi priložnosti.

Če je vse videti v redu, morda velja tvegati in se lotiti dela. Ampak to je šele začetek …

  • Share/Bookmark

Česa nas Wikipedia lahko nauči o optimizaciji?

Sreda, November 27th, 2013

Na kratko: pomembnosti vsebine in avtoritete.

Na dolgo: zadnjič sem že zapisal, da nam dober položaj na lestvicah rezultatov iskanj prinaša zmes relevantnosti in priljubljenosti. Sedaj bom na primerih še razložil, kako je to izkoristila Wikipedia in kaj se lahko naučimo od te priljubljene spletne enciklopedije.

wikipedia-in-optimizacija

Največja privlačnost Wikipedije je gotovo vsebina. Je informativna, včasih že kar izčrpna, a ničesar ne prodaja. Bralcem je to všeč in radi jo navajajo v svojih blogih, na forumih, celo v diplomskih in drugih strokovnih delih se sklicujejo nanjo. Ker je na spletu priljubljenost enaka avtoriteti, se pravzaprav nihče ne ozira več kaj prida na strokovnost, ki je pri tej enciklopediji žal še vedno kar pogosto zmanjka.

Se pravi – kljub napakam praviloma zaseda najvišja mesta pri vseh iskanjih, kjer Gugl in tovarišija pričakujejo odgovor v obliki informacij, ne v obliki blaga ali storitev. Pri informacijah, četudi površnih, pomanjkljivih, napačnih ali preprosto prepisanih iz drugih virov (ki so lahko bistveno podrobnejši ali pa prav tako napačni, vendar praviloma ne tako priljubljeni), je Wikipedia prva izbira in večini uporabnikov njene informacije povsem zadoščajo.

Druga prednost Wikipedie je njena odprta zasnova. Praktično vsak lahko kaj dopiše vanjo in osnovna ideja (da bi bilo sčasoma vse manj napak in vse več informacij) je v praksi kar dobro zaživela. Ker pa naj bi bile informacije podprte tudi s citati in povezavami, je postala Wikipedia sčasoma čudovit vir informacij tudi za iskalnike. Njen sistem internega linkanja je skoraj popoln.

Vsaka vsebina namreč lahko vsebuje na kupe povezav na druge vsebine, ki so včasih zelo, drugič pa le od daleč relevantne. Kak star SEO mojster bi seveda takoj zamomljal, da to ni v redu, ker je idealen link le en (tako se prenese največ avtoritete) in ta mora biti seveda čim bolj relevanten, a dejansko je tak sistem najbolj ‘naraven’.

Saj še vemo, kakšni so naravni linki, kajne?

Povprečen bloger namreč linka, kar mu ravno pade, ne ukvarja se s keywordi in relevantnostjo. Včasih ima linkov celo morje, včasih niti enega, nekatere vsebine linka kar naprej, nekaterih nikoli, skozi množico blogerjev (govorimo o stotinah milijonov, lepo prosim), pa se seveda statistično lepo pokaže, katere vsebine so najbolj priljubljene (ne najboljše, ampak najbolj priljubljene).

In ker so povprečneži zanimiva ciljna skupina, iz povprečij nato izhajajo vsi naslednji rezultati.

Naslednja prednost Wikipedie je seznam referenc na koncu. To ji daje videz strokovnega gradiva, ob katerem le redko kdo pomisli, da je morda prebrano vsebino s copy pastanjem pravzaprav morda postavil najstnik s petimi minutami odvečnega časa in zahvaljujoč silni avtoriteti te spletne strani gladko povozil nekaj let strokovnega dela še tako vrhunskega znanstvenika. Ker so v preteklosti med reference radi vtaknili svoje strani tudi SEO servisi, je Wikipedia na vse izhode, ki kažejo izven njenih strani, prilepila zloglasno oznako nofollow.

Da ta rešitev ni vedno idealna, je seveda svoja zgodba, a o tem prihodnjič.

Naj samo še povzamem skrivnosti Wikipedijinega uspeha:

1. dobra vsebina,

2. veliko vsebine,

3. nenehno sveža (nova in popravljena) vsebina,

4. ničesar ne prodaja,

5. ravno prav kaotično interno linkanje, ki odlično pretaka avtoriteto znotraj milijonov njenih strani,

6. koristne povezave na druga (relevantna) spletna mesta,

7. priljubljenost pri širokih ljudskih množicah, ki jo brez zadržkov linkajo.

Naslednjič pa, kot sem že omenil, nekaj napak Wikipedije, ki se jim pri naših spletnih straneh zlahka izognemo.

  • Share/Bookmark

Kaj sploh hoče Google?

Četrtek, September 19th, 2013

Na kratko: to, kar vedno.

Na dolgo: glej sliko in komentar spodaj.

Kim Kardshian je slavna, ker je slavna, ne ker bi bila tako zelo dobra

Merilo je priljubljenost, ne kakovost

Ko govorimo o Guglu, običajno pomislimo na iskalnik, vendar je bolj prav, če pomislimo na agencijo za oglaševanje.

Naše tipkanje v okence Guglu ne prinaša denarja, ta pride šele, ko kliknemo na oglas. Če hočejo prikazati oglase, ki jih bodo ljudje čim bolj klikali (kot vsakemu podjetju, je tudi temu osnovni cilj dobiček), morajo prikazovati takšne rezultate, da bodo ljudje zadovoljni.

Ker zadovoljni iskalci se vračajo. In tipkajo.

In prej ali slej tudi kaj kliknejo. Vsak klikne.

Se pravi, da poskušajo iskalniki (Gugl je le prvi med prvimi) predvsem ugajati. Seveda je splet poln visokodonečih besed o avtoriteti in relevantnosti, a v praksi bomo na prvih straneh zadetkov v veliki večini primerov našli predvsem všečne rezultate.

Všečnost pa se meri na več načinov.

* Lokacija je gotovo pomemben kriterij. Če hočemo prebrati nekaj v zvezi s kulinariko, nas verjetno ne zanima ponudba restavracije na drugem koncu sveta.

* Personalizacija je prav tako pomembna. Ko iskalec vtipka besedo slikanice, iskalniki ne vedo, ali bi jih rad listal, ali kupil, ali izposodil, ga zanimajo kot starša, otroka ali zbiralca slikanic. Zato mu glede na predhodno obnašanje (tu pridejo v igro piškotki) ponudijo tisto, kar se iskalnikom zdi, da iskalec hoče.

* Splošna priljubljenost. Ker se seveda nenehno dogaja, da določen iskalec nekaj vtipka prvič in iskalniki nimajo dovolj podatkov za personaliziran rezultat, imajo za ta primer tudi neko ’splošno’ lestvico, sestavljeno na skrivnih, a v splošnem kar dobro znanih kriterijih. Eden je optimizirano besedilo (besedilo, ki ga boti dobro razumejo), drugi pa so še vedno linki (povezave, ki jih določena objava ‘prisluži’ z drugih spletnih mest).

Ravno linki s svojim vse bolj zapletenim vrednotenjem so razlog za veliki Guglov uspeh in okrog linkov se še vedno vse vrti. Zaradi linkov peščica podjetij obvladuje rezultate iskanj v manjših regijah, kakršna je na primer naša in zaradi linkov se je razvila zanimiva, za nekatere presenetljivo donosna trgovina na spletu.

Ampak to je že zgodba za kdaj drugič. Glavno je, da se zavedamo, kar hočejo Gugl in drugi iskalniki – da smo iskalci srečni. Zato bodo priljubljenost (ki je zlahka merljiva, čeprav so lahko kriteriji še kako sporni) vedno postavljali pred kakovost (ki jo morda lahko izmeri, oz. opraviči kakšna komisija, mase pa nikakor ne). Rezultati iskanj so torej v večini primerov primerljivi z resničnostnimi šovi, ne z vrhunskimi filmi.

Ko boste torej naslednjič na prvih mestih zadetkov našli kakšne napol dokončane članke brez vsebine, boste vedeli, zakaj je tako. Ker so po nekih čudnih kriterijih priljubljeni. Več o teh kriterijihh pa drugič.

  • Share/Bookmark

Zakaj je smiselno uporabljati interno linkanje?

Petek, December 21st, 2012

Na kratko: ker je iskalnikom treba jasno dopovedati, kaj je bolj in kaj manj pomembno.

Na dolgo: poglejmo si prvo sliko.

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Takole je videti tipična spletna stran, kjer na osnovnem naslovu ponujamo različne splošne informacije, med podstranmi pa imam tudi takšno, ki je še posebej pomembna. Na primer stran, prek katere je mogoče kupiti naše izdelke. Ker običajno osnovna stran najlažje pridobiva avtoriteto, ta avtoriteta pa se nato deli na bolj ali manj številne podstrani, je smiselno, da tudi s podstrani preusmerjamo avtoriteto na tisto stran, ki je za nas bistvenega pomena.

Kaj je avtoriteta strani, je seveda težko razložiti, a poenostavljeno gledano, jo je mogoče predstaviti kar s PageRankom. Saj še veste, kaj je PageRank?

Kdor spremlja PageRanke svojih spletnih strani, seveda ve, da ima obiačjno osnovna stran največjega, nato pa se zadeve delijo, delijo, delijo in še naprej delijo, vse do bridkega konca. Tudi če startamo s PageRankom 7 (navaden smrtnik o tem lahko le sanja), bo že na prvih podstraneh hitro padel na petico, na naslednjih na štirico ali trojko in tako naprej …

Se pravi, da postavimo najpomembnejšo stran čim bliže osnovni in poskusimo s preostalih del takoimenovanega link juica vrniti nazaj. Ne delajmo si utvar, da lahko vrnemo vse, ker to zelo verjetno preprečuje že osnovna formula za izračun PageRanka. Poleg tega bi se iskalnikom verjetno zdelo sumljivo, da je vse skupaj zgoščeno na eno samo podstran. Ampak marsikaj le lahko postorimo. Se pravi, da naredim nekaj takega:

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Obiskovalce si zelimo predvsem na podstrani, obarvani z rdeco

Kaj pa pri blogu?

Tu je tipična zgradba strani malo drugačna:

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Pri blogu je vse skupaj tako organizirano, da je najnovejši post na vrhu. Tako dobi največ avtoritete z osnovnega naslova, tisti post, ki nam je iz nekega razloga najpomembnejši (na primer z njega preusmerjamo publiko na našo prodajno stran), pa z vsakim novim postom (objavo, ja, slovensko, prosim), pa dobi vse manj avtoritete. Vendar je tu več možnih rešitev.

- Najpomembnejši post lahko posebej izpostavimo in poskrbimo, da bo vedno na vrhu (make it sticky!).

- Link na našo prodajno stran lahko postavimo pri strani, v blogorolo (tipično močni linki s stalno avtoriteto, saj se z novimi objavami postov ne pomikajo navzdol.

- Lahko naredimo dodatno podstran na blogu in na prodajno linkamo z nje ter si tako zagotovimo, da bo na primer polovica avtoritete vedno prišla do našega najpomembnejšega linka.

- Lahko nehamo objavljati nove poste in tako obdržimo najpoemmbnejšega na vrhu. V tem primeru vsaj po mojih izkušnjah avtoriteta bloga počasi pada. Iskalniki pač od blogov (pravzaprav od vseh strani, a a od blogov še posebej) pričakujejo, da bodo vsaj občasno ponudili kaj novega.

- Ali pa z vsakega novega posta postavimo link na prodajno stran, kot je to na primer narejeno tule.

Vendar morda nobena od predlaganih rešitev ni primerna za naš namen. Tako je interno linkanje spet najboljša izmed možnosti.

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Obiskovalce si zelimo predvsem na postu, obarvanem rdece

Seveda tudi tukaj pazimo, da avtoriteta lepo kroži in ni pretirano usmerjena na eno samo mesto. V blogih takšne povezave delujejo že v osnovi naravno in so iskalnikom načeloma všeč. Posebej super je, da imamo nad internimi linki popoln nadzor, česar za linke, ki prihajajo od zunaj, ne moremo reči. Uporabljajmo interno linkanje, interni linki so naši prijatelji!

Naslednjič pa nekaj besed o pomenu deep linkov.

  • Share/Bookmark

Kako se ubraniti pred negativnim SEOm?

Ponedeljek, September 24th, 2012

Na kratko: težko.

Na dolgo: naj razložim.

SEO zahteva veliko znanja in se vec garanja

SEO zahteva veliko znanja in se vec garanja

Postavimo se v kožo iskalnikov. Veliko dela imajo, Nenehno morajo pregledovati nove strani, jih ocenjevati in razvrščati, prevajati, iskati goljufe in ugibati kaj pravzaprav hoče iskalec, ko vtipka “en dober blog za seo, da bi bilo enostavno in bi celo jaz štekal’.

Za svoje delo hočejo biti plačani. Zato na vrhu strani, na dnu strani in pri straneh vrtijo reklame. Če gre za tekmovalen pojem, je pogosto teh reklam toliko, da zapolnijo stran in ostane le še en sam takoimenovani organski rezultat iskanja. Vsi ostali so plačani.

Ali iskalnike v takem primeru res zelo zanima, ali so za ‘zmagovalca’, obkoljenega s sponzorji, zares postavili najboljšo spletno stran? Po mojem jim dol visi.

Najboljša spletna stran je lahko postavljena na prvo ali sto petdeseto ali sto tisoč osemsto trinajsto mesto. Glavno je, da ni na prvem mesto popoln spam, kot se jim je to dogajalo še pred nekaj leti, ko so skoraj vse prvouvrščene strani, ne gleda na to, kaj si vtipkal, ponujale gole slike.

Se pravi, da bodo na prvo mesto postavili nekoga, ki ima čim bolj relevantno vsebino in čim bolj solidne linke.

Kaj je relevantna vsebina, je svoja zgodba, a na vsak način je trend ta, da mora biti sveža in je mora biti veliko. Ogromne strani z novicami so na negativni SEO imune. Kar poskusite sesuti BBC ali CNN! Seveda je mogoče uničiti posamezno stran znotraj takšnega portala, a to zahteva nekaj časa in potem novica tako ali tako ni več sveža.

Se pravi, da moramo, če hočemo slediti trendu nenehno dodajti novo vsebino in osveževati obstoječo. Poleg tega moramo pisati še več podpornih blogov, po možnosti zasnovanih čim bolj nišno (spletno stran o zavesah težko podpremo s spletno stranjo o kuharskih nezgodah tete Maričke) in tudi ti blogi morajo biti redno osveževani in podprti s primernimi linki.

Ker če nimamo dobrih linkov, nas negativni SEO, kjer nas bombardirajo s slabimi linki, lahko sesuje v nekaj dneh.

Vse našteto zahteva čas. Ali ga imamo, ali bomo morali najeti pisce, ki bodo delo opravili namesto nas?

Ali pa bo še najbolj enostavno plačati iskalnikom, da nas postavijo med oglaševalce na prvo stran za ciljane besedne zveze?

Da, to je vprašanje, s katerim se bodo morale spopasti spletne strani v bližnji prihodnosti, ki očitno pripada hitrim, spretnim in iznajdljivim.

Obstaja še ena možnost, o kateri bom spregovoril prihodnjič.

  • Share/Bookmark

Se prav napiše pravljica al’ pravlica?

Torek, Maj 22nd, 2012

Na kratko: Odgovor se zdi preprost le na začetku.

Na dolgo: Kot je že marsikdo ugotovil, sem se kar precej ukvarjal s spletno stranjo, ki svojim obiskovalcem ponuja pravljice.

Pravljica ali pravlica?

Pravljica ali pravlica?

Če nekdo išče pravljice, seveda pričakujemo, da bo v okno iskalnika vtipkal besedo “pravljice”. Ampak ljudem se včasih mudi, ali pa so ravno manjkali pri tisti uri pravopisa in zato nekateri vtipkajo tudi “pravlice”.

Seveda bi tudi njim rad ponudil obisk strani, za katero verjemem, da jo iščejo. To je možno narediti na več načinov:

- Registriram spletno domeno z imenom pravlice.com ali kaj podobnega. Rezultat bo hiter in v nekaj tednih sem lahko z le nekaj vrsticami vsebine in povsem brez backlinkov na prvi strani, zelo verjetno pa tudi na prvem mestu. Ne vem, nisem preverjal, sploh pa bodo rezultati po tej objavi malo drugačni, ampak tudi za prvo mesto ne bi bilo treba prav veliko truda, morda urico ali dve dela. Konkurence praktično ni, beseda je komercialno nezanimiva in še zatipkana.

Zakaj mi tak način ni pogodu? Ker je videti nemarno za vse tiste, ki vedo, kako se besedo pravilno zapiše. Na spletu gre vedno za avtoriteto in če se hočem predstaviti kot avtoriteta za pravljice, si pač ne morem privoščiti, da besedo zapišem napak na tako pomembnem mestu, kot je url. Ta možnost torej odpade.

- Kaj pa, če bi to besedo narobe zapisal (seveda bi to storil nalašč) na kakem drugem mestu? Človeški bralci bi to morda celo spregledali, iskalniki pa seveda ne.

Hja, žal se kar veliko ljudi zmoti in gotovo je splet posejan s stranmi, kjer je mogoče najti točno to tipkarsko napako. Če to besedo več kot stokrat mesečno vnesejo v okno iskalnika, so jo gotovo objavili tudi na blogih, forumih  in še kje. In vse takšne objave rangirajo, vsaj nekatere med njimi pa imajo tudi že nekaj avtoritete (beri: backlinkov), zaradi katere jih bo težko premagati. Pri tako redko iskani besedi mi 37. mesto pač ne more biti dovolj dober cilj.

- Torej mi preostane le tretja možnost: z linkom, ki ima primeren anchor text! Za konkretno besedo “pravlice” bi torej napravil takole:

pravlice

spotoma pa lahko še naredim preizkus za besedo:

grim

in besedno zvezo:

grimove pravljice

Pri zadnji pričakujem največ težav, saj jo imajo konkurenti tudi v url-ju (morda so bili površni pri poimenovanju, morda pa so tudi oni manjkali pri kakšni šolski uri), zato sem tipkarsko napako napravil še sam in sicer na enem pomembnejših mest: v enem od podnaslovov (zaradi te napake stran za besedno zvezo “grimove pravljice” že rangira v guglu na 7. mestu).

Ko smo že pri delu, dodajmo še eno sorodno finto. Ob tipkarskih napakah moramo računati tudi na obiskovalce, ki v iskalnike vnašajo kar besede, kot jih izgovarjajo, in sicer bomo naredili poskus za besedo Disney: “dizni”.

Se pravi:

dizni

Da bo tale eksperiment zanimivejši in verodostojneši, bom podal še uvrstitve v iskalnikih (google.si) en dan pred objavo tega posta (uporabil sem seoserp):

pravlice: ni med 1.000

grim: ni med 1.000

grimove pravljice:  7

dizni: ni med 1.000

Moja pričakovanja: pri prvi in tretji opazen napredek, pri drugi tekmujem z zelo avtoritativnimi tujimi besedili, ki nimajo nobene zveze z bratoma Grimm, in najbrž ne bo opaznega učinka, pri zadnji pa nimam pojma. Prepričan sem, da bom tudi tu tekmoval s stotinami stranmi iz okolice, kjer besedo “dizni” dejansko uporabljajo v slovnično pravilnih stavkih in bi bil zelo vesel že, če bi se pokazala med prvih 1.000, po drugi plati pa sem jo uporabil tudi v samem besedilu in bo mogoče to kaj pomagalo.  Bomo počakali teden ali dva (tale blog  ima trenutno le avtoriteto 2, kar pomeni, da boti ravno ne poskočijo ob vsaki objavi) in bom rezultate obelodanil potem.

Če ne bo haska, bom napisal še eno podobno objavo v angleščini in bodo potem linki delovali z dvojno močjo. Ampak o tem kasneje.

Komaj čakate, kajne?

  • Share/Bookmark

Zakaj so guest posti dobri?

Četrtek, Februar 23rd, 2012

Na kratko: ker koristijo imetniku strani, gostu in iskalnikom.

Na dolgo: naj zajamem sapo.

guest post

Bi gostovali na tem blogu?

Kdor tale blog malo bolj redno spremlja, že ve, da je za uspeh na spletu treba še kaj več kot registracija domene in izbira strežnika za spletno gostovanje.

Ključni zadevi sta dodajanje sveže vsebine in pridobivanje spletnih povezav. Obe zahtevata nekaj znanja in VELIKO časa.

Preprost trik za pridobivanje sveže vsebine in povezav je pisanje bloga. Karkoli napišemo na blogu, je sveže, če prinaša zanimive informacije, pomeni tudi dobro promocijo, iskalniki pa ob kakšnih uporabnih povezavah preprosto zavriskajo.

Toda, ko objavimo prvo objavo in postavimo prvo povezavo, še ne moremo pričakovati kaj prida rezultatov. Blog je nekaj vreden šele, ko ima vsaj nekaj objav. Koliko? To je težko reči, a zaželjeno je vsaj kakih deset. Pri takšnem blogu so tudi povezave nekaj vredne. Ko sem začel s pisanjem tega bloga, ga iskalniki prva dva meseca niso niti zaznali, sedaj pa je že nekaj mesecev trdno na prvi strani v Guglu za precej tekmovalno besedno zvezo “pisanje besedil”.

Toda, če hočem na prvi strani tudi ostati in morda celo kakšno mesto pridobiti, potrebujem še več vsebine in pa seveda tudi povezave na ta blog. Oboje najlažje dobim z novim blogom. Tako sem v manj kot letu dni pristal na pisanju dvanajstih blogov, kar je dokaj časovno zamudno. V mojem primeru vsaj ni skrbi, da bi mi zmanjkalo idej, a pri večini SEO mojstrov se tudi tu hitro pojavi težava, saj je večini že zapis stotih besed višek intelektualnega napenjanja.

Se pravi, da prej ali slej vsi pristanemo na mreži blogov, s katerih vsevprek polinkamo na spletne strani, za katere navijamo in upamo, da se nam ne bo sfecljalo.

Kaj še napisati, kam še polinkati? Zdi se, da smo spisali že vse, kar bi bilo treba, nenehno dodajanje linkov z vedno istih na vedno ista mesta pa na iskalnike tudi ne naredi nobenega vtisa več.

No, guest post je preprost trik, ki odlično deluje.

Dober je za gosta, ki dobi linke na svoje strani in se pokaže novi publiki.

Dober je za lastnika bloga, ki dobi svežo vsebino in promocijo, saj njegov gost pogosto privabi novo publiko, raznovrstnost linkanja z njegovega bloga (se pravi na druge strani) pa mu tudi ne škodi, če ne gre ravno za neposredno konkurenco.

Še najboljši pa je za iskalnike, saj ti dobijo svežo vsebino IN linke, ki so zaradi večje raznovrstnosti vsekakor manj sumljivi kot linki z blogov, ki so namenjeni le za strogo podporo.

Sam prakticiram guestblogging na enem svojih blogov za vsako 25. objavo, zadnja mi je zaradi medijsko izpostavljenega gosta prinesla dodatnih 150 obiskovalcev samo prek twitterja.

In še nekaj. Z iskanjem gostov za bloge si v navideznem spletu ustvarjamo resnične zveze, ki nam lahko še kako koristijo. Velja v obe smeri. Razen, če smo preveč sebični …

No, seveda obstajajo tudi drugi načini za pridobivanje linkov. O enem najpogostejših, sodelovanju na forumih, bom pisal prihodnjič.

  • Share/Bookmark

Kako pomembna je sveža vsebina?

Torek, Februar 14th, 2012

Na kratko: zelo.

Na dolgo: sveža vsebina in pridobivanje povezav (linkov) sta ključna elementa uspeha na spletu. Žal za oboje potrebujemo kar nekaj znanja in časa.

čas je denar

Na spletu nam vedno primanjkuje časa

Svežo vsebino k sreči lahko dodajamo na več načinov. Ker sem lenuh, bom naštel le tri:

1. Nenehno pišemo vedno nove članke. Članke poskušamo napisati tako, da so povezani s pojmi, ki jih ljudje dejansko iščejo. Morda se odlično spoznamo na spletne trende, a žal tega nihče ne tipka v iskalnike. Zato pa ljudje na primer iščejo spletno optimizacijo. Članek z naslovom Spletni trendi bi bil torej popolna izguba časa, članek z naslovom Spletna optimizacija pa bi se lahko potegoval za naklonjenost vsaj tistih 200 in še nekaj ljudi, ki to besedo vsak mesec vtipkajo v Gugla. Če vsak mesec na tak način pridobimo eno samo novo stranko, ki pri nas naroči storitve v vrednosti stotih evrov na mesec, imamo v dveh letih že prav spodobne prihodke. Če pa nam uspe prepričati polovico iskalcev spletne optimizacije, se bomo že po nekaj mesecih dela dobesedno branili!

2. Članke lahko kupimo. Jasno, če česa ne moremo, znamo ali nočemo opraviti sami, to lahko zaupamo drugim. Seveda jim moramo nekaj ponuditi v zameno in denar je najuniverzalnejše nadomestilo. Toda ljudje so pripravljeni pisati tudi zastonj (tale blog je že tak primer), saj si morda namesto finančnih obetajo kakšne druge koristi.

Morda jim zadošča že ščepec pozornosti, ki jo s svojim pisanjem lahko pridobijo. Morda si bodo naredili nekaj reklame. Morda bodo s pisanjem pridobili koristno spletno povezavo (backlink). Ker večino vendarle motivira predvsem denar, naj povem, da se pri nas cene pisanja člankov po naročilu gibljejo od enega centa na besedo navzgor. Jaz recimo običajno zaračun en cent, celo cent in pol na znak (tudi za presledke), a to velja na spletu za večino imetnikov spletnih strani že za nesramno drago.

Se pravi, da je mogoče za pet do deset evrov dobiti že kar nekaj materiala in solidno podjetje si tako zlahka privošči svojo stran obogatiti z enim do dvema člankoma na teden. Po mojem skromnem mnenju je to bistveno boljša naložba kot so drage propagandne akcije, ki že v startu zgrešijo določen odstotek morebitnih strank, ker določen odstotek morebitnih strank pač ne mara propagandnih akcij!

3. Svojo spletno stran lahko obogatimo z blogom. Tako ubijemo dve muhi na en mah. V blogu (zakaj ostati le v ednini) nenehno dodajamo svežo vsebino, z njo nagovarjamo svežo publiko (številni blogerji se gibljejo predvsem v svoji blogosferi) in postavljamo povezave na svoje spletne strani (da, tudi tu je množina).

Še več. V svoj blog lahko povabimo tudi kakšnega gosta, ki bo namesto nas napisal svežo vsebino, mi pa mu uslugo vrnemo na enega od že znanih načinov: s povezavami, denarjem, svojim gostovanjem na njegovem blogu …

Verjeli ali ne, čeprav splet v tem trenutku še vedno držijo v rokah pretežno introvertirani tehnofriki, tudi tu velja, da je osebni stik najboljša osnova za posel. Iz preprostih dogovorov, kot so izmenjave povezav ali gostujočih objav se lahko sčasoma izcimijo zanimive in otipljive koristi. Primer takoimenovanega guest posta si lahko ogledamo tule.

Evo, zdaj sem se pa že razpisal. Bom še prihodnjič malo pojasnil koristi guest postov!

  • Share/Bookmark