Arhiv za ‘ vsebina spletne strani’ Kategorija

Kako nenehno pridobivati obisk na spletni strani?

Ponedeljek, Februar 6th, 2012

Na kratko: z nenehnim garanjem.

Na dolgo: z dodajanjem novih vsebin, sprotno optimizacijo in nenehno promocijo.

Optimizacija spletnih strani se nikdar ne neha

Spletna optimizacija je nikoli končan posel

Gremo kar po vrsti:

1. Dodajanje novih vsebin je všeč vsem iskalnikom. Nova vsebina pomeni nove informacije, ravno to pa ljudje z iskalniki iščejo. Če na svojo spletno stran vsak dan dodamo kak članek, jih bomo imeli v nekaj letih nekaj sto in s primerno povezavo med njimi smo zgradili že majhno mrežo, po kateri se bodo iskalniški boti in spiderji zadovoljno slinili.

Tudi brez posebne optimizacije bomo dobivali obisk, saj ljudje v iskalnike vtipkavajo vse mogoče in po načelu ‘tudi slepa kura …’ bodo obiskovalci zašli tudi na naš spletni naslov. Če bodo našli uporabne informacije, se bodo zadržali dalj časa, iskalniki si to zapišejo in naše strani začnejo rangirati vse višje in višje. To seveda pomeni še več obiskov, v kombinaciji z dodajanjem vse več novih vsebin bomo sčasoma pridobili ugled, kot jih imajo nekateri novičarski portali.

Žal nenehno dodajanje vsebin zahteva veliko časa in discipline. Ju imamo?

2. Sprotna optimizacija je nujno potrebna. Kot primer si lahko ogledamo imetnika portala, ki piše o hrani. Vsak dan napiše kaj novega in tako se nekega dne domisli, da bi napisal članek o hamburgerju. Toda preden se loti dela, vzame v roke Adwords in preveri, koliko ljudi sploh išče hamburgerje. Rezultat je porazen: nihče. Zato pa iščejo informacije o pleskavicah. Vsak mesec to besedo v iskalnike vtika več kot 200 ljudi. Nekateri iščejo recepte za pripravo, drugi zanimivosti, tretje zanima, kje se dobi najboljše (največje, najcenejše, itd.) pleskavice.

Ha! Ideja o hamburgerju je očitno zgrešena, članek o pleskavici (glede na rezultate iskanj je že jasen URL in naslov, pa tudi beseda, ki se bo morala pojaviti na začetku in na koncu članka, znani so tudi že mednaslovi) pa skoraj napisan! S primerno izbiro slik in tagov na njih je optimizacija skoraj opravljena. Seveda moramo stran podpreti s trenutnimi zahtevami, kot so lajk gumbi za Fejstbuk, Tit in zadevo digati, pinati, stamblati …

No, tovrstne igračke dodajamo sproti. Ko je članek napisan, ni treba, da vsak dan, a enkrat ali dvakrat letno le preletimo rezultate iskanj (kdo ve, morda bomo nekega dne s pleskavic tudi v Sloveniji preklopili na hamburgerje) in dodajmo kak nov gumb za lajkanje, šeranje in podobne iskalnikom všečne domislice.

3. Nenehna promocija je povezana z optimizacijo na strani, a jo načeloma izvajamo izven naše strani.  Poleg tega jo je pametno izvajati bez prestanka, ne le enkrat ali dvakrat letno. Se pravi, da poskušamo pridobiti linke, se pojavljati na forumih, morda v kakšni pasici, celo v kaki reviji ali knjigi …

V teoriji bo obisk privabila že dobra vsebina, a v praksi se moramo za vsakega obiskovalca pošteno potruditi. Zato prišlekom morda lahko ponudimo tudi kakšna darilca, na primer popust na izdelek ali storitev, ki jo ponujamo, zabavno vsebino, ki jih ne bo le razveselila, ampak jo bodo tudi želeli deliti s prijatelji, morda jih povabimo na kakšno tekmovanje (na primer za najboljši recept – v takšnem primeru lahko zelo na hitro pridobimo veliko sveže, čeprav morda ne najbolj kakovostne vsebine) …

Se pravi, da z nekaj truda obisk lahko povečamo, s še več truda pa ga lahko še bolj povečamo.  Ključ do uspeha je v vztrajnosti.

V naslednjih objavah bom mlo več napisal o vsaki izmed teh treh točk. Najprej o sveži vsebini!

  • Share/Bookmark

Kaj in kako pisati za dobre rezultate v iskalnikih?

Sobota, November 19th, 2011

Na kratko: En glavni članek s ključnimi informacijami in čim več podpornih člankov, ki bralce usmerjajo na glavni članek.

Na dolgo: Tole bo treba malo podrobneje razložiti.

Glavno in podporna besedila

Glavno in podporna besedila

Glavno besedilo je tisto, ki bi ga najraje pokazali svojim strankam. Če ponujate neko storitev, kot je popravljanje gospodinjskih aparatov, je to stran, kjer piše, kaj ponujate in kako je mogoče priti do vas (po telefonu, elektronski pošti, morda tudi po cesti). V spletnem žargonu se takšna stran imenuje landing page ali money page.

Odvisno od zasnove spletnega mesta je to lahko zgolj vizitka, kot sem omenil v primeru popravljalca gospodinjskih aparatov, morda osnovni naslov (kot je na primer naslov časopisnega ali sorodnega spletnega portala, ki na svojo prvo stran prilepi najudarnejše naslove za vsak dan posebej), lahko pa je to spletna trgovinica, ki je le del večjega informacijskega sistema.

Nič manj niso pomembne podporne strani. Če na primer naša glavna stran vabi ljubitelje pravljic, jo bomo najbrž naslovili kar s pravljice (na mesec to besedo v iskalnike vnesejo 18 tisočkrat). Toda radi bi privabili tudi ljudi, ki jih zanimajo sorodne literarne zvrsti, kot so basni (tisoč iskanj), pripovedke (tri tisoč iskanj), ne nazadnje Pepelka (skoraj štiri tisoč iskanj na mesec). Tako si število morebitnih obiskovalcev močno povečamo, a še vedno ostanemo usmerjeni na našo ključno besedo.

Na glavni strani naj bo ključna beseda zapisana vsaj v prvi in zadnji vrstici besedila, zapisana pa naj bo tudi v podpornih straneh, da bodo imeli bralci možnost s podporne strani preskočiti na glavno, in da bodo iskalniki hitreje dojeli, kaj obiskovalcem pravzaprav ponujamo. S ponavljanjem ključnih besed nikar ne pretiravajmo, ker to ni prijazno človeškim bralcem, robotom pa se tudi hitro zazdi sumljivo.

Koliko podpornih člankov pravzaprav potrebujemo? Čim več je namreč zelo raztegljiv pojem in neke zdrave omejitve so seveda dobrodošle. Mojstri, ki živijo od klikanja na oglase, kar je omembe vreden prihodek le za najbolje uvrščene v iskalnikih, pravijo, da potrebujemo vsaj pet podpornih strani. Če pa jih je več, toliko bolje.

Vendar je to šele začetek. Recimo, da znamo iskalnikom dopovedati, o čem govori naša spletna stran. Naslednje pomembno vprašanje, ki ga lahko postavimo, je, kako iskalnikom dopovedati, da je naša stran boljša od drugih, ki tekmujejo z nami. Prvi je namreč lahko le eden.

Kako torej priti na vrh rezultatov iskanj za določeno besedo ali besedno zvezo? O tem prihodnjič.

  • Share/Bookmark

Kako ugotoviti, kaj iščejo drugi?

Sobota, November 12th, 2011

Na kratko: Z Guglovim Adwords.

Na dolgo: Obstaja kopica orodij, med katerimi strokovnjaki za optimizacijo spletnih strani največkrat prisegajo na Market Samuraja, a za začetnika je po mojem Guglov Adwords celo primernejši (priznam, Market Samuraja nisem nikoli povsem zaštekal, mogoče bi mu moral nameniti več kot pol ure časa, ampak raziskovanje ključnih besed me ni nikoli zares zanimalo, poleg tega je Market Samuraj plačljiv program).

Najprej naredimo nekaj osnovnih poskusov!

Najprej naredimo nekaj osnovnih poskusov!

Uspeh na spletu se praviloma začne z raziskavo ključnih besed. Brez tega le zapravljamo čas. To je žalostno dejstvo, s katerim se moram kot pisec besedil sprijazniti tudi sam. Tudi če si, na primer, največji strokovnjak za vzgojo otrok na svetu, pa v iskalnike nihče ne tipka te besedne zveze, te na spletu enostavno ni.

Če imamo željo svoje znanje s področja vzgoje promovirati s spletno stranjo, moramo seveda napisati vsaj nekaj člankov s področja vzgoje otrok. A še prej je smiselno preveriti, ali bomo za svoja besedila sploh imeli kaj publike. Zato obiščimo:

Adwords

in si oglejmo, kako in kaj.

Najprej nas bo vsemogočni G preusmeril na drugo spletno stran, kjer nam bo diskretno ponudil možnost oglaševanja. Ja, kot sem že rekel, prej ali slej se izkaže, da vsak med nami kaj prodaja. Prezrimo ponujeno možnost v okvirčku in izberimo možnost, kjer piše takole:

Izberite predloge za ključne besede

Izrisalo se bo več okvirčkov, glavni je seveda tisti, v katerega vtipkamo besede ali besedne zveze, ki nas zanimajo. Ko na primer vtipkamo:

vzgoja otrok

šolanje

nasveti za učenje

smo opravili polovico dela.

Gugl nam bo ponudil še kopico dodatnih možnosti, če se registriramo. To pomeni, da potrebujemo Guglov račun, za katerega je že nekaj časa treba dati številko mobilnika, v zameno pa bomo, tako ali drugače, deležni takoimenovanih reklam po naši meri (iskalniki si zapisujejo naše brskalne navade in nam ponujajo tisto, kar se jim zdi, da bi nas zanimalo in bi jim ob morebitnem kliku prineslo nekaj centov provizije). Začetnik vsega tega res ne potrebuje, zato registracija ni potrebna.

Paziti moramo še, da izberemo jezik (seveda nas zanimajo iskanja v slovenskem jeziku, Američan ali Kitajec verjetno zelo poredko vtipkava zgoraj zapisane besede) in valuto (sem že omenil, da gre na spletu predvsem za denar?), če želimo, pa lahko dodamo še besede ali besedne zveze, ki naj se pojavljajo v zvezi z vašim izborom ali pa taiste besede ali zveze izključimo (morda bi na primer radi izključili besedno zvezo šolanje psov), ampak to je že za napredne uporabnike in se na začetku s tem ni treba obremenjevati.

Izberemo lahko tudi spletno stran, a tudi to za začetnika ni potrebno.

Moramo pa vtipkati besede, ki se izrišejo v pravokotniku pod vašim izborom. Na tak način se Gugle zaščiti pred roboti, ki imajo (zaenkrat) slabše vizualne sposobnosti od ljudi (a lahko zelo zelo hitro tipkajo in bi lahko storitev Adwords zlorabljali).

Poglejmo:

vzgoja otrok 1.000 iskanj na mesec

šolanje 3.600 iskanj na mesec

nasveti za učenje 76 iskanj na mesec (res, kdo pa se še uči, ko dandanes vse dosežeš s pravimi zvezami?)

Se pravi, da bi bilo verjetno smiselno napisati članek ali dva v zvezi z vzgojo otrok in še nekaj takoimenovanih podpornih člankov o šolanju, ki bi privabili dodatno publiko. Seveda je ta zaključek zelo hiter in amaterski, a glede na ocenjeno konkurenco (slaba) si upam trditi, da vsak za silo spreten pisec besedil lahko napiše dovolj materiala za postavitev strani, ki bi se posvečala vzgoji otrok, v nekaj dneh, in takšna stran lahko brez dodatnega plačanega oglaševanja pride na prvo stran v Guglu v manj kot treh mesecih.

Drugo vprašanje je, ali to zadošča za preživetje. Tisoč iskanj na mesec ni ravno bogvekaj in med iskalci je večina takih, ki bi radi le kak brezplačen nasvet na hitro. Če bi radi prodali svojo storitev (na primer predavanja o sodobnih vzgojnih prijemih), bomo morda tudi po uvrstitvi na pvo stran iskalnikov bolj tanko piskali.

Zato se vprašajmo, če ne bi morda publiki ponudili česa, kar zares išče.

Na primer:

zmenkarije (18.100 iskanj)

pobarvanke (22.200 iskanj)

igrice (16.600.000 iskanj)

Ha? Kakšna vzgoja otrok, lepo prosim?

No, če se vrnemo k naši osnovni dejavnosti, ki je morda vseeno povezana z vzgojo otrok, potem lahko Adwords zapustimo že prej in se posvetimo pisanju besedil, ki bodo privabila potencialne stranke. Kaj in kako pisati, da dosežemo dobre rezultate, naslednjič.

  • Share/Bookmark

Kakšno vsebino hočejo iskalniki?

Ponedeljek, Oktober 31st, 2011

Na kratko: s ključnimi besedami na pravih mestih.

Na dolgo: najprej moram razložiti, kaj so ključne besede in kaj so prava mesta.

Povečevalno steklo

Povečevalno steklo

Iskalniki delujejo tako, da po spletu posiljajo svoje izvidnike, ki imajo različna zveneča imena po zgledu znanstveno fantastičnih filmov.  Ko izvidnik naleti na novo spletno stran, jo na hitro preleti in poskuša uganiti, o čem stran piše. Ugiba pa tako, da prebere naslov, prvi odstavek, si ogleda odebeljeno, ležeče in podčrtano besedilo, morebitne podnaslove, mednaslove, tage (tag je zadevica, ki jo najdemo pri strani vakega bloga, vendar je niti približno ne uporablja vsak bloger – sam si je kriv), morda še zadnji odstavek in seveda morebitne povezave s strani, ki jo pregleduje na druge spletne strani.

Glede na besede, ki jih bo iskalnik našel na zgoraj naštetih mestih (recimo jim ključne besede), bo sklepal o vsebini spletne strani. Če torej pišemo o jabolkih, torej nikakor ne duhovičimo takole:

Eno na dan prežene …

Da, ta slastni, rdeči, rumeni ali zeleni plod, po katerem je tako nespametno segala Sneguljčica …,

ker bodo iskalniki sklepali, da pišemo o odvajalih (beseda ‘prežene’ v naslovu) ali pravljicah (beseda Sneguljčica v prvem stavku).

Zdrav človek s približno povprečno razgledanostjo bo sicer dojel asociacije na jabolka, a iskalnik mu takšnega besedila ob vtipkani besedi ‘jabolka’ seveda ne bo nikoli ponudil. Imetnik spletne strani bi veliko bolje storil, če bi zapisal:

Jabolko na dan prežene zdravnika stran

Da, jabolka, naj bodo rdeča, rumena ali zelena, slovijo po zdravilnih lastnostih, ki jih hvalijo že od nekdaj.

Saj ni težko, ne?

Mimogrede, če bi se lotili pisanja o jabolkih na zgornji način in bi vam profesionalec popravil besedilo na spodnjo obliko, bi morali že kar pošteno seči v žep.

No, potem je, jasno, dobro jabolka omeniti še v kakšnem mednaslovu, na primer:

Izvor jabolk

in

Zakaj so jabolka tako priljubljena?

in seveda v samem besedilu, kjer pa ni pametno pretiravati, ker so iskalniki včasih preobčutljivi na prepogosto pojavljanje določenih besed in lahko članek, v katerem je vsaka druga beseda jabolko, preprosto izločijo v takoimenovani peskovnik (v iskalniškem žargonu se tako imenuje prostor za spletne naslove, ki ne pridejo na seznam zadetkov, ker so osumljeni goljufanja).

Zdaj sem povedal polovico rešitve za uspeh pri iskalnikih (kam postaviti ključno besedo ali besedno zvezo), na mestu pa je seveda vprašanje, ali je beseda jabolka (pa s tem ne mislim na podjetje Apple)  sploh vredna, da jo poskušamo postaviti na vrh zadetkov v iskalnikih. Če se ukvarjamo s prodajo jabolk, je to vsekakor smiselno poskusiti tudi prek spleta, a morda ni vredno vložiti prav veliko truda (beri časa in/ali denarja), ker to besedo išče le malo ljudi.

Tako pridemo do prvega resnega preizkusa. Koliko ljudi sploh išče določeno besedo ali besedno zvezo na spletu?

To lahko na srečo preverimo brezplačno. O pregledovanju ključnih besed naslednjič.

  • Share/Bookmark

Kakšna naj bo vsebina spletne strani?

Sobota, Oktober 22nd, 2011

Na kratko: izvirna, kakovostna in informativna.

Na dolgo: iskalniki iščejo vsebino, zato se zdi logično, da bodo pri sestavljanu lestvice dajali poudarek vsebini, ne pa imenu spletnega naslova ali kakšnim drugim dejavnikom. Ljudje, ki najbolje poznajo delovanje iskalnikov (pišejo namreč njihove algoritme), nenehno poudarjajo, da hočejo vsebino. Vsebina je glavna!

Kako pomembna je vsebina spletne strani?

Kako pomembna je vsebina spletne strani?

Po mojem skromnem mnenju je to največja laž, ki jo lahko sliši lastnik spletne strani. Iskalniki seveda poskušajo na različne načine razvrščati spletne strani in iskalcem na vrhu lestvice resnično ponuditi najboljše od najboljšega. A v praksi je vsebina sicer pomembna, vendar še zdaleč ne najpomembnejša.

Da, drži, vsebina naj bo izvirna (brati isto informacijo na stotinah strani je pač nesmiselno), kakovostna (slabe seveda nihče ne bo bral) in informativna (iskalec je na spletno stran prišel zato, ker je iskal informacije, torej je edino prav, da jih tudi dobi). Težava je v tem, da znajo iskalniki le računati in bore malo misliti. Zato so razvili zapleten sistem za razvrščanje strani, kjer namesto pameti (nimajo, žal) uporabljajo bolj ali manj zapletene logične operatorje. Ali po domače: računajo.

Kako bo na primer iskalnik naredil lestvico za iskanje besede “pravljice”?

V svojih indeksih (povzetkih strani, ki jih delajo kratki programčki, ki nenehno brkljajo po spletu in iščejo novitete) bo:

- poiskal spletne naslove, ki vsebujo besedo “pravljice” in besede, ki se iskalniku zdijo sorodne iskani besedi (v našem primeru bi bile to morda pripovedke, basni, otroci, pravljica, pa tudi risanke, risanka in še kaj)

- poiskal bo tudi strani, kjer je beseda “pravljice” omenjena v naslovu besedila in/ali na začetku besedila, saj sklepa, da besedilo, ki govori o pravljicah, že na samem začetku uporablja to besedo (adijo, umetniška svoboda)

- preveril bo, katere spletne povezave kažejo na kandidatke v začasnem seznamu, ki ga je iskalnik napravil po zgornjih kriterijih in ocenil kakovost teh povezav (o kakovosti povezav v enem prihodnjih zapisov)

Iz razpoložljivih podatkov (kriterijev je sicer prek 200, a našteti trije so nedvomno najpomembnejši) bo sestavil lestvico. Na najvišja mesta bo postavil spletne strani, ki so po mnenju iskalnika zbrale največ točk in ne tistih, ki imajo najboljšo vsebino (ta pride v poštev le v drugem koraku).

Navsezadnje: kaj pa je najboljša vsebina, če uporabnik vtipka le “pravljice”? Ga zanima teorija pravljice, ali bi rad kupil knjigo s pravljicami? Bi morda rad prebral obnovo kakšne pravljice na spletu? Ali pa le obuja spomine na uvrstitve slovenske nogometne reprezentance na zaključne turnirje svetovnih prvenstev?

Tako bo rezultat iskanja vedno nek kompromis med omejenimi sposobnostmi iskalnikov (vsebine ne razumejo, znajo le računati: preštevati povezave, iskati zaporedja znakov, ki jih prepoznajo kot ključne besede, računati gostoto ključnih besed …) in nemarnostjo iskalcev, ki pogosto niti sami ne vedo, kaj pravzaprav iščejo.

Toda vsebina vendarle je pomembna. Bralec, ki bo naletel na kakovostno spletno stran z informacijami, ki jih je iskal, se bo na takšno stran zelo verjetno še kdaj vrnil. Morda jo bo vpisal v svoj seznam priljubljenih strani, morda bo celo s svoje spletne strani, bloga, foruma, na katerem sodeluje, postavil povezavo na najdeno spletno stran … V tem je osnovna ideja – dajte končnemu uporabniku (človek, ne iskalnik) izvirno, kakovostno in informativno branje, pa boste zahvaljujoč pogostim obiskom in povečevanju spletnih povezav postopno napredovali na lestvicah in končno tudi pristali na vrhu.

Težava je v tem, da večina med nami nima petsto let časa za takšno pot po lestvicah iskalnikov navzgor. Zato si zapomnimo, da za uspeh na spletu potrebujemo vsaj troje:

1. dober spletni naslov, po možnosti z besedo, ki jo ljudje vtipkavajo zato, da bi dobili konkreten rezultat (na primer obnove pravljic)

2. dobro vsebino po mnenju iskalnikov IN ljudi (če se zdi dobra le ljudem, ne zadošča, saj jim iskalniki vsebine, ki iskalnikom ni všeč, ne bodo ponudili na lestici)

3. dobre spletne povezave (obljubil sem že, da o tem v eni prihodnjih objav).

Ker sem prvo točko že obdelal, bom prihodnjič malo več povedal o tem, kakšna vsebina se zdi dobra iskalnikom, oziroma kako narediti, da jim bo všecč.

  • Share/Bookmark