Se prav napiše pravljica al’ pravlica?

Maj 22nd, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: Odgovor se zdi preprost le na začetku.

Na dolgo: Kot je že marsikdo ugotovil, sem se kar precej ukvarjal s spletno stranjo, ki svojim obiskovalcem ponuja pravljice.

Pravljica ali pravlica?

Pravljica ali pravlica?

Če nekdo išče pravljice, seveda pričakujemo, da bo v okno iskalnika vtipkal besedo “pravljice”. Ampak ljudem se včasih mudi, ali pa so ravno manjkali pri tisti uri pravopisa in zato nekateri vtipkajo tudi “pravlice”.

Seveda bi tudi njim rad ponudil obisk strani, za katero verjemem, da jo iščejo. To je možno narediti na več načinov:

- Registriram spletno domeno z imenom pravlice.com ali kaj podobnega. Rezultat bo hiter in v nekaj tednih sem lahko z le nekaj vrsticami vsebine in povsem brez backlinkov na prvi strani, zelo verjetno pa tudi na prvem mestu. Ne vem, nisem preverjal, sploh pa bodo rezultati po tej objavi malo drugačni, ampak tudi za prvo mesto ne bi bilo treba prav veliko truda, morda urico ali dve dela. Konkurence praktično ni, beseda je komercialno nezanimiva in še zatipkana.

Zakaj mi tak način ni pogodu? Ker je videti nemarno za vse tiste, ki vedo, kako se besedo pravilno zapiše. Na spletu gre vedno za avtoriteto in če se hočem predstaviti kot avtoriteta za pravljice, si pač ne morem privoščiti, da besedo zapišem napak na tako pomembnem mestu, kot je url. Ta možnost torej odpade.

- Kaj pa, če bi to besedo narobe zapisal (seveda bi to storil nalašč) na kakem drugem mestu? Človeški bralci bi to morda celo spregledali, iskalniki pa seveda ne.

Hja, žal se kar veliko ljudi zmoti in gotovo je splet posejan s stranmi, kjer je mogoče najti točno to tipkarsko napako. Če to besedo več kot stokrat mesečno vnesejo v okno iskalnika, so jo gotovo objavili tudi na blogih, forumih  in še kje. In vse takšne objave rangirajo, vsaj nekatere med njimi pa imajo tudi že nekaj avtoritete (beri: backlinkov), zaradi katere jih bo težko premagati. Pri tako redko iskani besedi mi 37. mesto pač ne more biti dovolj dober cilj.

- Torej mi preostane le tretja možnost: z linkom, ki ima primeren anchor text! Za konkretno besedo “pravlice” bi torej napravil takole:

pravlice

spotoma pa lahko še naredim preizkus za besedo:

grim

in besedno zvezo:

grimove pravljice

Pri zadnji pričakujem največ težav, saj jo imajo konkurenti tudi v url-ju (morda so bili površni pri poimenovanju, morda pa so tudi oni manjkali pri kakšni šolski uri), zato sem tipkarsko napako napravil še sam in sicer na enem pomembnejših mest: v enem od podnaslovov (zaradi te napake stran za besedno zvezo “grimove pravljice” že rangira v guglu na 7. mestu).

Ko smo že pri delu, dodajmo še eno sorodno finto. Ob tipkarskih napakah moramo računati tudi na obiskovalce, ki v iskalnike vnašajo kar besede, kot jih izgovarjajo, in sicer bomo naredili poskus za besedo Disney: “dizni”.

Se pravi:

dizni

Da bo tale eksperiment zanimivejši in verodostojneši, bom podal še uvrstitve v iskalnikih (google.si) en dan pred objavo tega posta (uporabil sem seoserp):

pravlice: ni med 1.000

grim: ni med 1.000

grimove pravljice:  7

dizni: ni med 1.000

Moja pričakovanja: pri prvi in tretji opazen napredek, pri drugi tekmujem z zelo avtoritativnimi tujimi besedili, ki nimajo nobene zveze z bratoma Grimm, in najbrž ne bo opaznega učinka, pri zadnji pa nimam pojma. Prepričan sem, da bom tudi tu tekmoval s stotinami stranmi iz okolice, kjer besedo “dizni” dejansko uporabljajo v slovnično pravilnih stavkih in bi bil zelo vesel že, če bi se pokazala med prvih 1.000, po drugi plati pa sem jo uporabil tudi v samem besedilu in bo mogoče to kaj pomagalo.  Bomo počakali teden ali dva (tale blog  ima trenutno le avtoriteto 2, kar pomeni, da boti ravno ne poskočijo ob vsaki objavi) in bom rezultate obelodanil potem.

Če ne bo haska, bom napisal še eno podobno objavo v angleščini in bodo potem linki delovali z dvojno močjo. Ampak o tem kasneje.

Komaj čakate, kajne?

  • Share/Bookmark

Ali priporočene tehnike optimiziranja zares delujejo?

April 25th, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: Da, a ne vedno povsem tako, kot bi si želeli.

Na dolgo: Takole, za majhen intermezzo, bom predstavil svojo zgodbo vzpenjanja po lestvicah spletnih iskalnikov. Imel sem spletno mesto z nekaj desetinami spletnih člankov, ki so po vseh poklicnih merilih veljali za kakovostne (pri tem ne govorim o postavljanju vejic).

Tehnike optimizacije za iskalnike

Moj SEO daje rezultate

Imel sem tudi nekaj obiskovalcev na dan. Skromno sem upal, da bo vsak članek dobil vsaj deset obiskovalcev, pa je bilo razmerje prej obratno, se pravi za deset člankov le en obiskovalec. Statistika je razkrila še več. Tudi obiskovalci, ki so zašli k meni, se se hitro pobrali stran in nikomur ni prišlo niti na misel, da bi kaj kupil.

Potem sem začel brskati po spletu in odkril, da zanimivi članki nikakor niso dovolj. Biti morajo tudi tako napisani, da so v njih besede ali besedne zveze, ki jih ljudje dejansko iščejo. In še kasneje sem ugotovil, da to še vedno ni dovolj, ker programi, s katerimi ocenjujemo, kaj ljudje dejansko iščejo in kako pogosto, podatke podajajo nekoliko … hm … po svoje.

Kar pomeni, da sem šel iste članke pisat znova in mi je popravljanje vzelo precej več časa kot prej pisanje.

Odkril sem tudi, da so se moji položaji v iskalnikih malce izboljšali. Če sem bil prej, denimo na 308. mestu, sem zdaj prišel med prvih 100, v nekaterih primerih celo med 50. Pri obisku je to pomenilo le malenkostno spremembo v skupnem številu, a bralci so v povprečju na mojih straneh le ostajali nekoliko dlje. To je pomenilo, da jih je več dejansko našlo tisto, kar so iskali, ali pa se jim je vsaj zdelo zanimivo. A še vedno ni nihče ničesar kupil.

Nato sem izvedel, kako pomembne so spletne povezave in začel iskati lastnike drugih strani, s katerimi bi si lahko povezave izmenjal. To je bilo veliko težje in zamudnejše delo, kot sem si predstavljal, a majhne spremembe na boljše so se le pokazale.

Še kasneje sem ugotovil, da so povezave, ki kažejo le na mojo spletno stran, ne pa tudi z moje nazaj, precej več vredne in sem odprl blog, s katerega sem začel veselo postavljati povezave, ki kažejo na moje strani. Ampak pravih rezultatov ni bilo. Če je prej trajalo tri mesece, da so iskalniki mojo spletno stran sploh povohali, je tu trajalo šest mesecev, da so opazili blog in še tri, da so povezave pridobile nekaj mišic.

Vmes sem se naučil ogromno novih stvari, ki sem jih poskušal sproti uporabiti v praksi, za najpomembnejšo ključno besedo, ki sem jo ciljal, sem priplezal na 14. in nato še na 11. mesto v Guglu. Na dan sem dobival približno tri obiskovalce v spletni trgovini, v letu dni pa med njimi tudi deset ali enajst kupcev. Ne ravno bleščeč rezultat, a moje tehnike optimiziranja so začele kazati rezultate.

Vzporedno sem ugotovil, da so nekatere druge besede ali besedne zveze, ki jih sploh nisem ciljal, ali pa sem jih uporabil le spotoma, za kak poskus, celo dragocenejše zame, saj so pomenile večjo verjetnost, da kdo kaj kupi.

In sem se odločil, da bom dve izmed teh besed podprl s svoje majceno mreže blogov in drugih podpornih strani, da vidim, kako se bo moje znanje pokazalo  v praksi zdaj, ko že nekaj vem, ko sem že napravil veliko napak in lahko naučeno preizkusim v praksi s primernimi orodji.

Napisal sem nekaj podpornih člankov, preoblikoval nekaj že obstoječih in spremenil nekaj spletnih povezav. Za obe ciljani besedni zvezi sem v manj kot mesecu dni prilezel na tretje mesto.

Če si 308. ali 14., ni bistvene razlike, če pa si tretji, že lahko pričakuješ kak telefonski klic. In res je le nekaj ur po tem, ko sem opazil, da so me iskalniki končno nagradili za trud, pozvonilo.

Poklicali so me s tržnega inšpektorata …

Torej – bodite pripravljeni na uspeh!

  • Share/Bookmark

Kaj so spletni direktoriji člankov?

Marec 23rd, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: lepa priložnost za izboljšavo vaših pozicij v iskalnikih.

Na dolgo: v tujini lepo razvita spletna veja, pri nas pa slabo izkoriščena priložnost tako za imetnike direktorijev člankov, kot za avtorje in uporabnike člankov.

Direktoriji člankov so lahko lepa priložnost za optimizacijo

Imeniki člankov so lahko lepa priložnost za optimizacijo

Kako deluje direktorij člankov?

Načeloma je to spletni portal, v katerem lahko objavlja skoraj kdorkoli. Lepota in hkrati prekletstvo spletnih portalov je v njihovi raznovrstnosti. Ker so raznovrstni, je na njih mogoče prebrati mariskaj z zelo različnih področij, kot so na primer kulinarika, zdravje, lepota, knjige za otroke, finance  in podobno.

Toda iskalniki so pri takšni raznovrstnosti zmedeni in zato portali, dokler si ne ustvarijo odmevnega imena, zlepa ne kotirajo v iskalnikih. Moj portal ima na primer približno sto objavljenih člankov, a le eden je v iskalnikih na prvem mestu za ključno besedo, in še to se je zgodilo po naključju. Za besedo, ki se je pokazala za finančno donosno, pa sem se skoraj eno leto mučil, da sem prišel na prvo stran in še zdaj so finančni učinki, milo rečeno, medli.

Ob nenehni optimizaciji za pomembno besedo (ali več njih) marsikateremu imetniku portala zmanjka časa, da bi iskalnikom ponudil tisto, kar imajo najraje: svežo vsebino. Zato je marsikateri imetnik portala pripravljen sprejeti članek zunanjega avtorja, v katerem je lahko objavljena povezava na avtorjevo spletno stran. Seveda pravila postavlja imetnik portala: dolžina članka, tematika, število dovoljenih povezav …

Običajno je tako, da imetnik portala, ki doseže nek ugled pri iskalnikih (tipično pri PageRanku 4, čeprav pri nas nekateri postanejo pohlepni že pri trojki), postaja vse bolj nezaupljiv do zunanjih avtorjev, ki pa jih je z rastjo PageRanka seveda vse več in več. S portalom s šestico bi zagotovo dobili vsaj deset brezplačnih člankov na dan, verjetno bi bil vsaj na katerega od njih tudi prilepljen kak desetak.

Nekateri portali so že od začetka zasnovani kot direktoriji člankov. Ker so jih postavili spletni mojstri, ki se zavedajo njihovega potenciala, pogosto zahtevajo kaj v zameno. Tipična zahteva je link, ki ga mora priskrbeti zunanji avtor (in to  ne kakršenkoli link, večina se začne pogovarjati šele pri dvojki ali trojki). Drugi bi radi denar, tudi do 25 evrov za članek, kar se zdi marsikomu narobe svet, saj smo ljudje z novinarskimi izkušnjami vajeni za objavo svojih člankov denar dobivati in ne plačevati, a na spletu je logika včasih malo obrnjena na glavo.

Še ena zanimiva možnost je distribucija člankov. Dobro zasnovan direktorij člankov lahko vsakemu, ki pride mimo, dovoli, da članke prepiše in objavi na svoji spletni strani, a pod pogojem, da se članka ne spreminja in se zraven navede vir.

Tako dobi mimoidoči vsebino zase, imetnik direktorija člankov in avtor članka pa dragocene linke. No, zaenkrat ta sistem pri nas ne deluje, ker so članki običajno napisani ZELO površno (šlampasto je še boljši izraz) in si človek pri zdravi pameti pač ne želi mazati svojega spletnega mesta s takšnimi besedili in za povrh še podarjati povezave.

Sam sem pri nas preizkusil delovanje treh brezplačnih imenikov člankov, v katere sem oddal tri članke v razmiku dveh dni. Dva članka sta že objavljena, tretji pa po dobrem tednu še vedno čaka na odobritev (neresen odnos imetnikov direktorijev člankov je nekaj, kar je treba ob brezplačni storitvi gotovo vzeti v zakup). No, za besedo, ki sem jo ciljal, sem že z dvema objavama naredil lep skok naprej in sicer s 35. na 8. mesto, kar sicer še ni moj končni cilj, a se vsekakor pozna pri obisku.

Kako torej izrabiti direktorije člankov? Pri nas zelo veliko možnosti žal ni, a je na voljo ogromno portalov, ki hlepijo po sveži vsebini, ker bi radi vsaj nekaj zaslužili s prikazovanjem oglasov. Poiščite takšne portale, preberite si, kaj ponujajo in premislite, ali jim lahko ponudite kaj koristnega. Nekaj, kar bo obogatilo njihovo ponudbo in vam prineslo dragocen link na vašo spletno stran.

Portalov, ki se dičijo s PageRankom tri, je pri nas malo morje, resnih mojstrov, s katerimi bi dalo kaj pametnega dogovoriti, pa nekoliko manj. Ampak se splača. S 35. mesta na 8. mesto? To pa je že nekaj vredno.

  • Share/Bookmark

So spletni forumi uporabni kot promocija?

Marec 9th, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: da.

Na dolgo: da in povedal bom zakaj.

Spletni forumi niso le smeski

Spletni forumi niso le smeški

Spletni forumi so priljubljena oblika druženja, izmenjave informacij in pridobivanja spletnih povezav. Toda obnašanje na spletnih forumih ima svoja posebna pravila. Upravljalci spletnih forumov so v zadnjih letih postali še posebej občutljivi za spamanje, zato si velja zapomniti naslednja pravila:
1. Preden začnemu na kateremkoli spletnem forumu objavljati kakršnekoli spletne povezave, si preberimo pravila. Zelo verjetno takšno objavljanje ni dovoljeno vsakomur. Morda morate pred prvo objavo ‘odslužiti’ določeno število objav, morda morate biti na forum včlanjeni določeno število dni, morda je treba za pravico do objave na forumu celo plačati …

2. Ko se včlanimo na forum, se včlanimo z mislijo, da bomo ostalim članom ob povezavah na naše velepomembne spletne vsebine ponudili še kaj koristnega. Če, denimo, nekdo išče nov recept za peko piškotov, vi pa ste ravno odprli slaščičarno, je seveda smiseln link na vašo spletno stran, kjer imate slučajno (kako prebrisano!) tudi podstran z idejami za peko piškotov ob različnih priložnostih. Takšna stran bo zanimiva tudi drugim uporabnikom, saj so piškoti in keksi všeč veliko ljudem. Ker pa smo ljudje vsak dan bolj lenobni, bo marsikdo namesto k štedilniku raje stopil do naše slaščičarne in piškote preprosto kupil.
3. Ne zapletajte v prepire. Nekateri spletni forumi so zaradi anonimnosti, ki je ponujajo, postalo pravo zbirališče frustrirancev in zakompleksancev, ki za vse svoje težave krivijo druge in komaj čakajo, da bodo planili po nič hudega slutečih mimoidočih. Takšnim forumom se je najbolje izogniti, ker morebitne povezave, ki jih lahko prinesejo, niso vredne truda in živcev.
4. Ko govorim o povezavah s forumov, moramo vedeti, da je načeloma spletnih povezav, ki kažejo iz forumov na bolj ali manj zanimive naslove, tako veliko, da vrednost linka, ki ga tam dobimo, ne more biti prav velika, pa čeprav ima sam forum morda Page Rank pet ali celo šest (kar sploh ni bistveno, Page Rank se tako ali tako računa za vsako stran posebej, forumi pa imajo običajno stotine strani). Povezave s forumov so koristne predvsem zato, ker jih iskalniki hitro indeksirajo in s tem nekoliko povečamo zanimanje za našo spletno stran, sem in tja pa bo kdo, posebej, če bomo pokazali, da smo koristni, na spletno povezavo na forumu tudi kliknil in tako bomo dobili še neposreden obisk, kar je naš končni namen.
5. Številni forumi so tematski, zato je smiselno za reklamiranje naše spletne strani obiskati forum, ki je z našo stranjo vsaj malo v sorodu. Se pravi, da piškote reklamirajmo na spletnih forumih, ki so posvečeni kulinariki, ne pa morda na forumih za nogometne navijače. Forumom s političnimi temami, ob katerih se zbere največ nestrpnežev, pa se raje ne dotikajmo.

6. Še en zares uporaben trik: kadar imamo izrazito prodajno spletno stran, je raje ne propagirajmo skozi forume. Zelo hitro se bomo komu zamerili in priložnost za link bo splavala po vodi. Veliko bolje je, če v takšnem primeru propagiramo katero od svojih podpornih strani, ki so informativne narave (vsaj naj bi bile) in z uporabnimi informacijami obiskovalcem ponujajo marsikaj koristnega, pri tem pa je prodaja prisotna le v ozadju.

Zdaj sem povedal že nekaj o spletnih imenikih, blogih in forumih, morda je čas, da si ogledamo še direktorije člankov, v tujini zelo uspešen, pri nas pa še premalo znan in zelo slabo izkoriščan način pridobivanja spletnih povezav.

  • Share/Bookmark

Zakaj so guest posti dobri?

Februar 23rd, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: ker koristijo imetniku strani, gostu in iskalnikom.

Na dolgo: naj zajamem sapo.

guest post

Bi gostovali na tem blogu?

Kdor tale blog malo bolj redno spremlja, že ve, da je za uspeh na spletu treba še kaj več kot registracija domene in izbira strežnika za spletno gostovanje.

Ključni zadevi sta dodajanje sveže vsebine in pridobivanje spletnih povezav. Obe zahtevata nekaj znanja in VELIKO časa.

Preprost trik za pridobivanje sveže vsebine in povezav je pisanje bloga. Karkoli napišemo na blogu, je sveže, če prinaša zanimive informacije, pomeni tudi dobro promocijo, iskalniki pa ob kakšnih uporabnih povezavah preprosto zavriskajo.

Toda, ko objavimo prvo objavo in postavimo prvo povezavo, še ne moremo pričakovati kaj prida rezultatov. Blog je nekaj vreden šele, ko ima vsaj nekaj objav. Koliko? To je težko reči, a zaželjeno je vsaj kakih deset. Pri takšnem blogu so tudi povezave nekaj vredne. Ko sem začel s pisanjem tega bloga, ga iskalniki prva dva meseca niso niti zaznali, sedaj pa je že nekaj mesecev trdno na prvi strani v Guglu za precej tekmovalno besedno zvezo “pisanje besedil”.

Toda, če hočem na prvi strani tudi ostati in morda celo kakšno mesto pridobiti, potrebujem še več vsebine in pa seveda tudi povezave na ta blog. Oboje najlažje dobim z novim blogom. Tako sem v manj kot letu dni pristal na pisanju dvanajstih blogov, kar je dokaj časovno zamudno. V mojem primeru vsaj ni skrbi, da bi mi zmanjkalo idej, a pri večini SEO mojstrov se tudi tu hitro pojavi težava, saj je večini že zapis stotih besed višek intelektualnega napenjanja.

Se pravi, da prej ali slej vsi pristanemo na mreži blogov, s katerih vsevprek polinkamo na spletne strani, za katere navijamo in upamo, da se nam ne bo sfecljalo.

Kaj še napisati, kam še polinkati? Zdi se, da smo spisali že vse, kar bi bilo treba, nenehno dodajanje linkov z vedno istih na vedno ista mesta pa na iskalnike tudi ne naredi nobenega vtisa več.

No, guest post je preprost trik, ki odlično deluje.

Dober je za gosta, ki dobi linke na svoje strani in se pokaže novi publiki.

Dober je za lastnika bloga, ki dobi svežo vsebino in promocijo, saj njegov gost pogosto privabi novo publiko, raznovrstnost linkanja z njegovega bloga (se pravi na druge strani) pa mu tudi ne škodi, če ne gre ravno za neposredno konkurenco.

Še najboljši pa je za iskalnike, saj ti dobijo svežo vsebino IN linke, ki so zaradi večje raznovrstnosti vsekakor manj sumljivi kot linki z blogov, ki so namenjeni le za strogo podporo.

Sam prakticiram guestblogging na enem svojih blogov za vsako 25. objavo, zadnja mi je zaradi medijsko izpostavljenega gosta prinesla dodatnih 150 obiskovalcev samo prek twitterja.

In še nekaj. Z iskanjem gostov za bloge si v navideznem spletu ustvarjamo resnične zveze, ki nam lahko še kako koristijo. Velja v obe smeri. Razen, če smo preveč sebični …

No, seveda obstajajo tudi drugi načini za pridobivanje linkov. O enem najpogostejših, sodelovanju na forumih, bom pisal prihodnjič.

  • Share/Bookmark

Kako pomembna je sveža vsebina?

Februar 14th, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: zelo.

Na dolgo: sveža vsebina in pridobivanje povezav (linkov) sta ključna elementa uspeha na spletu. Žal za oboje potrebujemo kar nekaj znanja in časa.

čas je denar

Na spletu nam vedno primanjkuje časa

Svežo vsebino k sreči lahko dodajamo na več načinov. Ker sem lenuh, bom naštel le tri:

1. Nenehno pišemo vedno nove članke. Članke poskušamo napisati tako, da so povezani s pojmi, ki jih ljudje dejansko iščejo. Morda se odlično spoznamo na spletne trende, a žal tega nihče ne tipka v iskalnike. Zato pa ljudje na primer iščejo spletno optimizacijo. Članek z naslovom Spletni trendi bi bil torej popolna izguba časa, članek z naslovom Spletna optimizacija pa bi se lahko potegoval za naklonjenost vsaj tistih 200 in še nekaj ljudi, ki to besedo vsak mesec vtipkajo v Gugla. Če vsak mesec na tak način pridobimo eno samo novo stranko, ki pri nas naroči storitve v vrednosti stotih evrov na mesec, imamo v dveh letih že prav spodobne prihodke. Če pa nam uspe prepričati polovico iskalcev spletne optimizacije, se bomo že po nekaj mesecih dela dobesedno branili!

2. Članke lahko kupimo. Jasno, če česa ne moremo, znamo ali nočemo opraviti sami, to lahko zaupamo drugim. Seveda jim moramo nekaj ponuditi v zameno in denar je najuniverzalnejše nadomestilo. Toda ljudje so pripravljeni pisati tudi zastonj (tale blog je že tak primer), saj si morda namesto finančnih obetajo kakšne druge koristi.

Morda jim zadošča že ščepec pozornosti, ki jo s svojim pisanjem lahko pridobijo. Morda si bodo naredili nekaj reklame. Morda bodo s pisanjem pridobili koristno spletno povezavo (backlink). Ker večino vendarle motivira predvsem denar, naj povem, da se pri nas cene pisanja člankov po naročilu gibljejo od enega centa na besedo navzgor. Jaz recimo običajno zaračun en cent, celo cent in pol na znak (tudi za presledke), a to velja na spletu za večino imetnikov spletnih strani že za nesramno drago.

Se pravi, da je mogoče za pet do deset evrov dobiti že kar nekaj materiala in solidno podjetje si tako zlahka privošči svojo stran obogatiti z enim do dvema člankoma na teden. Po mojem skromnem mnenju je to bistveno boljša naložba kot so drage propagandne akcije, ki že v startu zgrešijo določen odstotek morebitnih strank, ker določen odstotek morebitnih strank pač ne mara propagandnih akcij!

3. Svojo spletno stran lahko obogatimo z blogom. Tako ubijemo dve muhi na en mah. V blogu (zakaj ostati le v ednini) nenehno dodajamo svežo vsebino, z njo nagovarjamo svežo publiko (številni blogerji se gibljejo predvsem v svoji blogosferi) in postavljamo povezave na svoje spletne strani (da, tudi tu je množina).

Še več. V svoj blog lahko povabimo tudi kakšnega gosta, ki bo namesto nas napisal svežo vsebino, mi pa mu uslugo vrnemo na enega od že znanih načinov: s povezavami, denarjem, svojim gostovanjem na njegovem blogu …

Verjeli ali ne, čeprav splet v tem trenutku še vedno držijo v rokah pretežno introvertirani tehnofriki, tudi tu velja, da je osebni stik najboljša osnova za posel. Iz preprostih dogovorov, kot so izmenjave povezav ali gostujočih objav se lahko sčasoma izcimijo zanimive in otipljive koristi. Primer takoimenovanega guest posta si lahko ogledamo tule.

Evo, zdaj sem se pa že razpisal. Bom še prihodnjič malo pojasnil koristi guest postov!

  • Share/Bookmark

Kako nenehno pridobivati obisk na spletni strani?

Februar 6th, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: z nenehnim garanjem.

Na dolgo: z dodajanjem novih vsebin, sprotno optimizacijo in nenehno promocijo.

Optimizacija spletnih strani se nikdar ne neha

Spletna optimizacija je nikoli končan posel

Gremo kar po vrsti:

1. Dodajanje novih vsebin je všeč vsem iskalnikom. Nova vsebina pomeni nove informacije, ravno to pa ljudje z iskalniki iščejo. Če na svojo spletno stran vsak dan dodamo kak članek, jih bomo imeli v nekaj letih nekaj sto in s primerno povezavo med njimi smo zgradili že majhno mrežo, po kateri se bodo iskalniški boti in spiderji zadovoljno slinili.

Tudi brez posebne optimizacije bomo dobivali obisk, saj ljudje v iskalnike vtipkavajo vse mogoče in po načelu ‘tudi slepa kura …’ bodo obiskovalci zašli tudi na naš spletni naslov. Če bodo našli uporabne informacije, se bodo zadržali dalj časa, iskalniki si to zapišejo in naše strani začnejo rangirati vse višje in višje. To seveda pomeni še več obiskov, v kombinaciji z dodajanjem vse več novih vsebin bomo sčasoma pridobili ugled, kot jih imajo nekateri novičarski portali.

Žal nenehno dodajanje vsebin zahteva veliko časa in discipline. Ju imamo?

2. Sprotna optimizacija je nujno potrebna. Kot primer si lahko ogledamo imetnika portala, ki piše o hrani. Vsak dan napiše kaj novega in tako se nekega dne domisli, da bi napisal članek o hamburgerju. Toda preden se loti dela, vzame v roke Adwords in preveri, koliko ljudi sploh išče hamburgerje. Rezultat je porazen: nihče. Zato pa iščejo informacije o pleskavicah. Vsak mesec to besedo v iskalnike vtika več kot 200 ljudi. Nekateri iščejo recepte za pripravo, drugi zanimivosti, tretje zanima, kje se dobi najboljše (največje, najcenejše, itd.) pleskavice.

Ha! Ideja o hamburgerju je očitno zgrešena, članek o pleskavici (glede na rezultate iskanj je že jasen URL in naslov, pa tudi beseda, ki se bo morala pojaviti na začetku in na koncu članka, znani so tudi že mednaslovi) pa skoraj napisan! S primerno izbiro slik in tagov na njih je optimizacija skoraj opravljena. Seveda moramo stran podpreti s trenutnimi zahtevami, kot so lajk gumbi za Fejstbuk, Tit in zadevo digati, pinati, stamblati …

No, tovrstne igračke dodajamo sproti. Ko je članek napisan, ni treba, da vsak dan, a enkrat ali dvakrat letno le preletimo rezultate iskanj (kdo ve, morda bomo nekega dne s pleskavic tudi v Sloveniji preklopili na hamburgerje) in dodajmo kak nov gumb za lajkanje, šeranje in podobne iskalnikom všečne domislice.

3. Nenehna promocija je povezana z optimizacijo na strani, a jo načeloma izvajamo izven naše strani.  Poleg tega jo je pametno izvajati bez prestanka, ne le enkrat ali dvakrat letno. Se pravi, da poskušamo pridobiti linke, se pojavljati na forumih, morda v kakšni pasici, celo v kaki reviji ali knjigi …

V teoriji bo obisk privabila že dobra vsebina, a v praksi se moramo za vsakega obiskovalca pošteno potruditi. Zato prišlekom morda lahko ponudimo tudi kakšna darilca, na primer popust na izdelek ali storitev, ki jo ponujamo, zabavno vsebino, ki jih ne bo le razveselila, ampak jo bodo tudi želeli deliti s prijatelji, morda jih povabimo na kakšno tekmovanje (na primer za najboljši recept – v takšnem primeru lahko zelo na hitro pridobimo veliko sveže, čeprav morda ne najbolj kakovostne vsebine) …

Se pravi, da z nekaj truda obisk lahko povečamo, s še več truda pa ga lahko še bolj povečamo.  Ključ do uspeha je v vztrajnosti.

V naslednjih objavah bom mlo več napisal o vsaki izmed teh treh točk. Najprej o sveži vsebini!

  • Share/Bookmark

V kateri spletni imenik se vpisati?

Januar 20th, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: DMOZ, ostalo skoraj ni vredno truda.

Na dolgo: neposreden in dokazljiv vpliv na uvrstitve v iskalnikih imata verjetno le dva iskalnika na svetu. Eden je DMOZ, kamor se ‘navaden smrtnik’ le težko vpiše, drugi je Yahoo Directory, kjer je treba vpis plačati (menda okrog 300 zelenih), pa prav tako večino kandidatov zavrnejo (morda gre tu iskati neprepričljive finančne rezultate tega še vedno drugega največjega iskalnika na svetu?)

V kateri spletni imenik se vpisati?

Se splača vpisati v spletni imenik ali ne?

Se torej sploh vpisovati v spletne imenike?

Po mojem da, to je vsekakor del strategije optimizacije spletne strani, vendar pa za vpisovanje ni vredno nameniti prav veliko časa in še manj denarja. O urednikih DMOZ-a sem slišal takšne zgodbice, da me kar strese, če je res le polovica povedanega. Nasvet profijev v tem primeru je: vpiši svojo domeno v DMOZ in pozabi. Če bodo po kakšnem čudežu prošnjo za vpis čez nekaj let potrdili, super, sicer pa se je bolje posvetiti drugim opravkom.

Vpis v Yahoo Directory je smiselen za velika podjetja, ki so polna denarja in bi rada na ta način relativno poceni (za veliko podjetje, kjer je treba za vsako figo izpolniti naročilnico in pljuniti nekaj stotakov) preskočila nekaj strani v rezultatih iskalnikov. Če je tekmec vpisan, ti pa ne, je to lahko bistvenega pomena, sicer pa se le malokateremu vpisanemu to izplača, posebej če ni iz ZDA.

Pri nas je na voljo nekaj ducatov brezplačnih spletnih imenikov in načeloma se lahko v vse vpišemo, a sam sem opazil omembe vreden vpliv le pri Najdijevem, kjer pa je vpliv (neposreden obisk) po enem dnevu ponehal.

Pri vpisu se držimo naslednjih pravil:

1. vpisujemo se postopno, en imenik na dan ali celo na teden, nikako ne v vse naenkrat

2. vpisujmo se ‘ročno’, nikakor ne posegajmo po kakršnikoli avtomatizaciji (nekateri ponujajo vpis v sto ali več imenikov za pet ali deset dolarjev, vendar je to lahko zelo boleča izkušnja)

3. pri vpisovanju poskusimo za opis naše spletne strani uporabiti različne opise (nikakor ne vedno istih besed v istem vrstnem redu, zato uporabljajmo sopomenke in domišljijo)

4. vpisov ne plačujmo, ker ni vredno

5. če od nas pri vpisu imenik zahteva povratno povezavo z naše spletne strani, se vanj ne vpisujmo (to je znana in poceni finta, ki jo bom ob priliki podrobneje razložil)

To bilo z moje strani vse o spletnih imenikih, oziroma spletnih direktorijih. So del strategije, a nikakor ne najpomembnejši del. Ker sem že dvakrat omenil strategijo, bi morda naslednjič naštel še pravila, ki se jih velja držati, da bo naša spletna stran pridobivala na ugledu in se iz dneva v dan uvrščala višje v iskalnikih, s tem pa seveda pridobivala vse več obiskovalcev, ki jim lahko spotoma poskusimo kaj malega prodati.

  • Share/Bookmark

Kako poteka vpis spletne strani v spletni imenik?

Januar 11th, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: z vztrajnostjo in potrpežljivostjo.

Na dolgo: načeloma se moramo za vsak spletni imenik posebej registrirati (v za to predvideno okence vpisati svoj e-naslov), kar je samo majcena zaščita pred spamerji (o njih kdaj drugič), ki upravljalcu spletnega imenika vsaj približno zagotavlja, da se vpisuje človek, ne računalniški program.

Vpis strani v spletni imenik je zelo avtomatiziran

Vpis spletne strani v imenik naj bi potekal ročno

Spletni imeniki so že dolgo preživeta alternativa iskalnikom, v katere tipkamo ključne besede (Gugl, Najdi, Bing, …).  Sam sem spletni imenik za iskanje nazadnje uporabil pred več kot 15 leti, se pravi, ko Gugla sploh še ni bilo.

Spletni imeniki so smiselni, ker so v njih strani razvrščene smiselno (na primer tiste, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, posebej, s športom posebej, kulturo posebej, …, ob vsaki pa je na voljo še kratek opis, ki iskalcu vnaprej pove, kaj lahko na posamezni strani pričakuje.

No, iskalniki znajo že dolgo sami razbrati, kaj določena spletna stran ponuja, za razvrščanje pa uporabljajo številne kriterije, tako da dobi iskalec, ki ni vešč klasifikacije v spletnih imenikih (enako velja za vpisovalce), bistveno hitrejše in boljše rezultate, kot bi jih z listanjem po imenikih.

Vpisovanje v imenike je smiselno le iz dveh razlogov:

1. Ker lahko nekateri v določenih primerih prinesejo nekaj neposrednega obiska (ko sem svojo prvo spletno stran vpisal v Najdijev imenik, je ta iskalnik v svojem oglasnem prostoru med prikazovanjem svežih vpisov prikazoval tudi mojo in tisti dan me je obiskalo kakih sto firbcev, ki tega sicer ne bi storili, vendar je to trajalo le en dan in nihče ni ničesar kupil).

2. Ker ima vpis v nekatere spletne imenike določen vpliv na razvrščanje rezultatov iskanj. Čeprav ljudje spletnih imenikov skoraj ne uporabljajo, jih iskalniki radi obiskujejo in po določenih kriterijih ovrednotijo strani, ki so vanje vpisane.

Naslednjič bom tako naštel spletne imenike, v katere se je sploh smiselno vpisovati.

  • Share/Bookmark

Kako dobiti backlinke (povezave na naše spletne strani)?

Januar 3rd, 2012 by pisanjebesedil

Na kratko: kupiš jih.

Na dolgo: kupovanje spletnih povezav (backlinkov) je sicer prepovedano, a v zgornji trditvi je veliko resnice.

kako do linkov

Vrečko linkov, prosim!

Najprej o nakupovanju linkov. Res, iskalniki so odločno proti temu. Tovrstni nakupi močno vplivajo na razvrščanje rezultatov iskanj, kar pomeni, da bodo pri vrhu tisti, ki bodo svoj položaj kupili, ne tisti, ki so zares dobri. O tem, kaj je dobro za bralce in kaj za iskalnike, sem sicer že razpredal (kratka obnova z razlago: do dobrih rezultatov je težko priti, ob trgovini s povezavami pa še veliko težje).

Drugi razlog, da so iskalniki tako proti, je seveda oglaševanje. Iskalniki ne iščejo zastonj, ampak poskušajo z vsako vtipkano besedo kaj malega zaslužiti. Tako lahko določene besede pri vsakem iskalniku zakupimo in se v zameno naša stran pojavi na vrhu rezultatov, kjer je rezerviran oglasni prostor. Prekupčevanje s povezavami je po mnenju iskalnikov nelojalna konkurenca.

Torej – backlinkov na kupujmo, če nočemo tvegati neželjenih posledic.

Namesto tega jih poskusimo pridobiti s katero od naslednjih metod:

1. vpisovanje v spletne imenike

2. sodelovanje  na forumih

3. sodelovanje na blogerski sceni

4. z izmenjavo povezav (backlinkov) z drugimi spletnimi mesti

5. s pisanjem zanimivih člankov za spletna mesta, kjer lahko brezplačno objavljamo članke, v katerih so tudi povezave na naša spletna mesta.

6. s splošnim teženjem vsem, ki jih poznamo, naj nam vendar privoščijo kak backlink s svoje spletne strani ali bloga

Lahko bi naštel še več metod, a te so poglavitne in najlažje razumljive. Vsaka ima svoje zakonitosti, ki jih bom obdelal v prihodnjih objavah. Imajo pa vse skupno lastnost: zahtevajo kar precej časa in v nekaterih primerih tudi znanja.

Se pravi, da moramo vsak backlink, čeprav ga ne kupimo, tako ali drugače plačati.

Naslednjič bom opisal najpreprostejši način za pridobivanje backlinkov – vpisovanje v spletne imenike (direktorije).

  • Share/Bookmark